Ljudem, ki so nam blizu, dovolimo, da so z nami brutalno iskreni, in sebe znamo pripraviti do tega, da to prenesemo. Verjamemo namreč, da to počno z najboljšimi nameni, in njihove besede vzamemo tako, kot so bile mišljene.
Med prijatelji je pogosto tako, da poskušamo s svojim mnenjem povzročiti čim manj negativnih posledic za odnos; tako ga tudi, kadar je iskreno in negativno, podamo spoštljivo in prijazno. Nismo zlobni, smo sočutni – vendar je meja tanka.
Neumestna kritika
Prijateljica nam pove, kako ji je všeč naša nova pričeska, vendar takrat, ko jo prosimo za mnenje, in poda ga taktno. Neumestna, zlobna kritika pa je razsipanje z mnenji, ki so pretirana, zasmehujoča in ne ponujajo nobene uporabne vrednosti.
Zlobneži verjamejo le v svoje mnenje, iskreni ljudje pa so pogosto bolj odprte glave
Zlobneži svoja mnenja navajajo kot očitne resnice, ki jih vsi poznajo in razumejo. Iskreni ljudje pa razumejo, da njihov pogled ni nujno edini možen, in poskušajo stvari spoznati in razumeti, preden jih vrednostno presojajo.
Iskrenim ljudem je resnično mar za dobro drugih, zlobneži pa imajo druge motive
Kadar prijateljico posvarite, da ste imeli z moškim, v katerega se zaljublja, slabe izkušnje, to najverjetneje naredite iz iskrene skrbi za njeno varnost. Po drugi strani pa lahko neko informacijo vzamete iz konteksta, jo predstavite kot svojo zaskrbljenost, v resnici pa želite z njo le preprečiti, da bi se ta odnos razvil, ker ste ljubosumni, jezni, negotovi … in to ni iskrenost.
Iskrenost kot čustveno orožje
Večina nas v imenu iskrenosti ne bi želela namerno telesno poškodovati drugega, pa vendar se nam včasih zdi sprejemljivo, da povzročimo čustveno bolečino. Ob tem pozabljamo, da možgani telesno in psihično bolečino zaznavajo povsem enako. Kadar povemo kaj zlobnega z izgovorom, da smo pač iskreni, se je smiselno iskreno vprašati po motivih in namenih.
Je to res treba povedati?
Prvi razmislek naj bo, ali mora oseba res vedeti to, kar ji želimo iskreno povedati. To, da razpolagamo z neko informacijo, samo po sebi še ne pomeni nujno, da jo moramo predati naprej. Nekateri pravijo, da je omejevanje resnice enako kot laganje. To je stvar samopresoje, pa vendar – kaj dobrega dosežemo s tem, ko nekomu povemo nekaj bolečega, a mu ne bo na noben način v pomoč niti ne more v zvezi s tem ničesar spremeniti?
Čenče v iskanju družbene moči
Dobro je imeti nekoga, k je z nami iskren. Kdo naj bo ta oseba? Nekateri prav uživajo, ko hitijo deliti vroče novice ali komu lahko povedo, kaj so slišali o njem. To povedo zato, ker so – seveda – iskreni. Pogosto pa to počnejo zaradi lastne pozornosti. Radi imajo občutek, da imajo informacije, ki drugim niso dostopne, in verjamejo, da s tem pridobivajo družbeno moč. Tudi če nimajo zlobnih namenov, je gotovo, da jih čisto nič ne skrbijo čustvene posledice njihove iskrenosti, temveč le njihov lastni status.
Torej: ko boste naslednjič, verjamemo, da dobronamerno, skušali biti čim bolj iskreni, se spomnite na ta članek ... Morda boste kaj povedali drugače, kot se nameravali.
