Ali pa vedno vsaj dvakrat preverite, ali ste ugasnili štedilnik ali pa likalnik? Najbrž ni človeka, ki ne bi imel vsaj ene od nevsakdanjih »napakic«. Težje pa je, če nas kdo vpraša, katere so te. Kar je za druge več kot očitno, se nam večinoma sploh ne zdi tako izrazito.
Zakaj so kaprice lahko dobre?
Pa vendar se vam ni treba nič sramovati vaših malih kapric. Skoraj vsak jih ima, poleg tega pa imajo zelo pomembno funkcijo - poskrbijo za našo varnost v tem pogosto nepreglednem svetu.
Predvsem zjutraj, ko se na primer ne moremo prebuditi brez svojega soka, ali pa zvečer, ko lahko zaspimo le ob tihi glasbi. Ob začetku ali koncu dneva duša namreč išče nekakšen red, ljudje pa smo še posebej nagnjeni k ritualom.
Ko napake nimajo nobenega smisla
Pri kar nekaj »muhah« je težko prepoznati, v čem se skriva njihov smisel. Ponavadi gre bolj za navade, ki izvirajo iz naše preteklosti (večinoma iz otroštva) in ki dejansko nimajo kakega posebnega smisla.
Včasih pa trmasto vztrajanje pri določenih muhah kaže na to, da bežimo pred nečim. Kdor na primer vedno vztrajno zlaga svoje svinčnike v vzporednih vrstah, poskuša na neki način uravnotežiti samega sebe. Po mnenju strokovnjakov bi bilo za takšne ljudi bolje, da bi bili manj nagnjeni k perfekcionizmu.
Vendar pa brez »muhic« tudi ne bi mogli živeti. Ko na primer v torbici iščemo ključe in jih najdemo, tako dobimo zagotovilo, da so tam, in smo pomirjeni. Tudi to je nekaj.
Ko iz kapric nastanejo motnje
Počasen prehod
Če določena ravnanja preidejo v prisilo, lahko močno vplivajo na vsakdanje življenje posameznika. Na primer v primeru, da zahtevajo veliko časa. Ta prisila večinoma ne nastopi nenadoma, temveč postopoma postane del življenja. Ravnanja se večinoma v začetku interpretirajo pozitivno (»Nič ni narobe, če malce bolj popazimo na red, čistočo ipd.«).
Različna področja
Nenehno čiščenje ali pa obsedenost z nadzorom sta zelo pogosti motnji. Zelo številne so tudi obsedenosti z redom, simetrijo, števili in zbiranjem. Pogosta je tudi motnja, ko si ljudje pulijo en las za drugim.
Proti lastni volji
Prizadeti nimajo vpliva na svojo motnjo. Svoja ravnanja večinoma tudi sami doživljajo kot nesmiselna in nadležna. Kljub vsemu se jim ne morejo upreti in odnehati.
Vzroki
V posameznih primerih lahko povzročitelje celo prepoznamo, neposredne vzroke pa zelo težko. Ta nenadna vedenja večinoma nastopijo pred 20. letom starosti ali pa v fazi notranje negotovosti.
Druženje
Motnja večinoma ostane dalj časa nezdravljena, ker se »oboleli« sramuje svojih dejanj. Poleg tega sorodniki večinoma nevede še sami spodbujajo določeno motnjo (denimo tudi sami skrbijo za popolno čistočo). Prizadetim je bolje postaviti meje in jim previdno svetovati ustrezno terapijo.
