Že tretjič ste postali najboljši igralec na Dnevih komedije. Je bila sploh kakšna možnost, da tam letos ne bi bilo vse v znamenju Gašperja Tiča?
Težko rečem, ker ne vem, kaj je še bilo na programu. Konkurenca je bila najbrž dobra, smo pa veseli, da smo osvojili večino nagrad. Gašper bi jih bil vesel, vsi čutimo, da je on najbolj zaslužen zanje. Z njim sem zadnja leta precej igral, napisal je predstavo Trio, ki smo jo igrali v Kopru, in pa Trač, kjer je bil tudi sorežiser. Bil je zelo ustvarjalen in luciden.

Ste vsestranski igralec, a muzikal vam je pisan na kožo. Od kod ta ljubezen?
Veliko me sprašujejo o tem, čeprav počnem marsikaj. Mogoče je muzikal zdaj bolj popularen in prodre do množic. V tem žanru sem se najbolj zaznamoval s Kabaretom, ki je bil moj preboj v umetniškem smislu, Mamma Mia! pa je po številu gledalcev in ponovitev najuspešnejša predstava, ne le muzikal, zadnjih let. Vmes sem nastopil še v nekaterih, a sem delal tudi veliko drugega. Žanra kot igralec ne preferiram, a združuje prvine, s katerimi lahko spustim na plano otroka ali pa veseljaka v sebi. Rad imam glasbo in ples. Če so glasba, zgodba in koraki dobri, sproščajo hormone sreče pri meni in pri gledalcih.

Kakšne izzive pa prinaša vloga v Novi zvezdi Slovenije? Ste zelo primerni zanjo: znate nastopati, peti, se gibati ... tudi po estradi.
To je tudi vloga, a sem se tega lotil zelo naravno, čeprav se ne deklariram kot pevec ali plesalec. Povabili so me, terminsko se je izšlo, izziv je bil izziv in sem ga sprejel. Se pa ne vidim, da bi iz tega naredil kariero kot serijski žirant Simon Cowell. Od mene so zahtevali, da sem bolj pozoren na odrski nastop, v tem formatu sem le ocenjevalec, ne tudi mentor. Seveda pa lahko v pripombe in kritike vpletemo tudi pozitivne usmeritve tekmovalcem.

Celoten intervju preberite v novi številki revije Vklop!