Najprej se je kalil na nacionalni televiziji, kjer se je izuril v prodornega notranjepolitičnega novinarja, danes pa ga spremljamo na POP TV, kjer med drugim vodi tudi večerna poročila. Ob prijetnem pogovoru nam je Bonča zaupal, da ga pri delu vodi odgovornost do gledalcev, glede novinarskega poklica pa pravi, da na dolgi rok ni bližnjic.
Te dni minevata ravno dve leti, odkar ste se pridružili ekipi 24UR. Kako se danes počutite v tej informativni ekipi?
Drži, hitro je minil čas. Ni kakih bistvenih sprememb, malce manj nervoze je ob vstopu v hišo, sicer sem pa še vedno del prijetne skupine ljudi, ki me dnevno nasmeji, upam, da pogosto tudi jaz njih. Glede na to, da skupaj preživimo večino dni v letu in ur v dnevu, pa sem se hitro navadil na svoje sodelavce in oni na moje »posebnosti«. (smeh)
V tem času je bilo precej odmevnih zgodb. Katera je vam najbolj ostala v spominu?
Odmevnih zgodb je bilo v zadnjih nekaj letih res ogromno. V zadnjih dveh denimo hude naravne ujme, odmevne dobrodelne akcije, menjave ministrov, stavke, neizpolnjene reforme, takšne in drugačne afere. Moje misli pa me odnesejo k začetku odstranjevanja žice in ograje na naši meji s sosedo Hrvaško. Migracije so in bodo tema, ki nas bo spremljala še dolgo, to zgodbo pa izpostavljam, ker je najbolj plastični primer, kako lahko različna politika različno vpliva na življenje ljudi tako rekoč čez noč.
Kaj po vašem mnenju naredi dobrega novinarja?
Cenim vse, ki so predani svojemu poklicu, ga opravljajo z veliko mero odgovornosti do javnosti in so občutljivi na vsakršno dogajanje v družbi. Najdragocenejše orodje pa so izkušnje, ki jih pridobiš z delom v novinarstvu, redko kdo je namreč rojen novinar.
Kaj pa naredi dobro zgodbo?
Menim, da ni pravila. Vse zgodbe, kakršnekoli že so, imajo v sebi zagotovo nekaj zanimivega.
V življenju in hkrati tudi v poslu mnogi iščejo bližnjice, kako pa je z bližnjicami v novinarstvu?
Če je vaš cilj dolgoročno sobivanje z novinarstvom, potem bližnjic ni. Samo izkušnje oziroma praske in zlomi ti omogočijo, da lahko postaneš agilen. Delo je vsak dan nepredvidljivo, izkušnje ti dajo neko osnovno bazo veščin, iz katere lahko črpaš in se prilagajaš situaciji.
Glede na to, da pokrivate notranjepolitično dogajanje, kako ocenjujete trenutno politično ozračje v državi?
Trenutno dogajanje že precej zaznamuje priprava na evropske volitve in čuti se to počasno vrenje. Dve koalicijski stranki se soočata z notranjo krizo in šibko javnomnenjsko podporo, trenutno največja opozicijska stranka pa bolj ali manj spretno izkorišča vsako napako ali pa neodločnost vladajoče koalicije. Veliko bo na tehtnici na teh volitvah in marsikaj bo odvisno od rezultata. V vsakem primeru pa bo preostanek mandata aktualne vlade vse prej kot miren.
Ali menite, da mediji ustrezno poročajo o notranjepolitičnih dogodkih? Se vam ob tem zdi, da se tu in tam opazijo delitve na leve in desne?
O tem naj sodijo ljudje. Za številne vem, da dnevno spremljajo več kot zgolj en sam medij, in predvidevam, da sami jasno opazijo razlike.
Katera področja notranje politike bi morala biti po vašem mnenju prioriteta v naslednjih mesecih in zakaj?
Zagotovo področja, ki zanimajo mlade. Evropske volitve so po udeležbi specifične, udeležba je ponavadi nizka, pritegnejo najbolj zveste volilce, medtem ko udeležba mladih ponavadi šepa. Politične stranke krepijo svojo prisotnost na spletnih omrežjih in platformah, zagotovo bi bilo dobro, če bi lahko mediji tudi za digitalne vsebine strank zagotavljali preverjanje dejstev.
Spremljamo vas tudi v oddaji 24UR ZVEČER. Kako poteka dan, ko vodite večerna poročila?
Od jutra do poznega popoldneva so na sporedu številni telefonski klici – dogovarjanje za teme v oddaji, iskanje gostov in terminsko usklajevanje z gosti. Pogovori o vsebini, pretresanje vidikov, ki so pomembni za posamezno temo v oddaji, in tako naprej. Od poznega popoldneva dalje pa pač priprava na pogovore in vsebino. Tak je scenarij, če se vse odvija tako, kot se mora, zgodi pa se tudi, da je treba zaradi dogodkov oddajo obrniti na glavo, to pa večere v službi še precej popestri.
Vas tudi kdo, kar se gostovanja v oddaji tiče, zavrne?
Seveda, razlogi pa so ponavadi povezani zgolj s pomanjkanjem časa predvidenih gostov. Se pa kdaj tudi kdo ne čuti poklicanega za komentiranje določene teme, kar seveda vedno razumem.
Ste si kdaj želeli voditi informativne oddaje v stilu CNN, SkyNews ipd.? Kako bi se takšne oddaje sploh prijele pri nas?
Ne. Vodenje oddaj nikoli ni bila osrednja nit moje kariere. Ne razmišljam o vodenju tovrstnih oddaj. Morda. Medijski trg pri nas je precej rigiden, vsaka sprememba terja svoj čas in pridobivanje zaupanja ter občinstva je res zahteven in počasen proces.
Kam vse vas bo še vodila pot v informativnem programu? So še kakšne neizpolnjene želje?
Pravzaprav ostaja samo še ena neizpolnjena želja, ki sem jo na glas izrekel ob začetkih svoje kariere in je ostala z mano. Ni pa to moj Tour de France, z lahkoto bom živel sam s sabo tudi, če ostane neizpolnjena. (smeh)
