New Swing Quartet, ki ga sestavljajo vrhunske legende slovenske glasbe: Dare Hering, Marijan Petan, Tomaž Kozlevčar in Oto Pestner, letos obeležujejo več kot 55 let. Ob tej priložnosti bodo v soboto, 16. marca, ob 20. uri v znameniti ljubljanski Festivalni dvorani izvedli gala jubilejni koncert, kjer se bodo občinstvu poklonili z repertoarjem svojih največjih gospel, swing in jazz uspešnic ter z izborom zimzelenih uspešnic Ota Pestnerja.
Kako potekajo priprave na koncert?
Vaja dela mojstra, mojster pa se izogiba v*** ... seveda z rednimi vajami!
Kako težko je izbrati skladbe iz tako obširnega repertoarja, kot je vaš? Kako se odločate glede tega?
Kot večnim entuziastom nam je to vedno težko. Seveda je repertoar zelo obsežen in vedno si želimo pokazati svoje prave barve – »True Colors«!
Kaj vas je sploh tako prevzelo pri gospelu?
Prva ljubezen do vinilke Golden Gate Quarteta, naših začetnikov v Šentjurju pri Celju, kjer zdaj že debelo desetletje stoji tudi naš muzej.
Kaj pa poslušate doma?
Težko odgovorimo z eno besedo za vse štiri ... od a ccappele do Johnyja Casha, fussion jazza, Oliverja Dragojevića, Vivaldija, Mahalie, Stevieja Wonderja ... pa naših 46 albumov, seveda!
Vas so obiskovalci poslušali v najbolj prestižnih dvoranah in na stadionih, gostovali ste tudi pri predsednikih in pri papežu. Kaj je vam najbolj ostalo v spominu?
Verjetno Clinton, Tito in predsednica Slovenije, naša posvetitev papeža Janeza Pavla II. v slovenskem jeziku.
Se vam je kdaj zgodila tudi kakšna zabavna anekdota?
Ja, pravzaprav same take! Nemara nekatere danes niso več smešne, saj so se dogajale na današnjih bojnih poljih Ukrajine v Odesi, Hersonu ... Ko smo v 90. letih koncertno prečesali ves vzhod ZDA, je delovalo malo predrzno s črnsko duhovno glasbo gostovati v črnskih cerkvah ameriškega juga. Tako je občutil tudi pastor baptistične cerkve v Columbii in se je raje umaknil pred nami pospravljat dvorišče. Ko je med delom pozabil na razlog za to, je zaslišal črnsko petje »po ta starem« in mislil, da pač njegovi fantje vadijo. Štirih belcev iz »neke Slowakije« preprosto ni zmogel povezati s petjem, ki ga je slišal iz svoje cerkve ... Zaradi krute zmote je po našem koncertu stopil pred mikrofon, da nam in svojim faranom v »pričevanju« prizna svoj greh napuha! No, na koncu še ta ni več smešna. (smeh)
Kako pa je biti skupaj toliko let?
Kot v dolgi zakonski zvezi (smeh), včasih tudi turbulentno! Ko partnerja oz. partnerje poznaš do obisti, vnaprej bereš misli in točno pričakuješ reakcije ... pa tudi veš, v katerih dilemah ali skušnjavah se na koga lahko zaneseš, postanejo najpomembnejši medsebojno spoštovanje, upoštevanje, toleranca ... ali kot lepo opisujejo sodelovanje v vokalnem kvartetu: relacije med vsako dvojico posebej in predvsem med vsemi štirimi hkrati niso nič drugega kot sočasno zaupanje in odgovornost!
Se dobivate tudi kar tako oziroma imate celo redna tedenska ali mesečna srečanja?
Velikokrat, lahko je to tradicionalni piknik, predbožično srečanje z obdarovanjem pred koncertom v goriški Perli, ki mu sledi obvezni »after-gambling« ... debelo desetletje so se na Marijanovih taborih družili tudi vsi naši otroci, ali pa smo koncertno turnejo pretvorili v skupno dopustovanje v Dalmaciji, potovanje po Poljski, obisk Vatikana in doživetje papeževe blagoslovitve …
Kdo pa se je v vseh teh letih najbolj spremenil in kdo najmanj?
Eh, Oto je še vedno kot otrok, Dare se je zaradi »srčnih težav« močno spremenil: iz »dober kot kruh« v »dober kot potica«, in tudi Tomaž, večni Benjaminček, je zdaj že kar »penzionist«, Marijan pa ostaja večni sanjač in flegmatik!
Kljub 55 letom in več pa verjetno še niste rekli zadnje besede?
Res je, pravkar se odpravljamo v Prago na snemanje videospota, pri Dallasu pa bomo izdali tudi nov CD.
