V zgodovini človeštva so ženske vedno igrale ključno vlogo, včasih skrito v ozadju, kdaj drugič so odločilno vplivale na potek dogodkov. Tudi na Pesmi Evrovizije 2024 bo vsaj za našo lepo deželo ključno vlogo odigrala ženska - Raiven, ki svojo oziroma našo evrovizijsko skladbo Veronika posveča ženskam, »ki so tesno v stiku s svojim telesom, s svojo naravo in naravo na splošno, ter ženskam, ki pustijo močen pečat ljudem, s katerimi pridejo v stik.«
Kako bi opisali svojo glasbeno pot doslej? Je šla ta vedno po vaših željah?
Moja glasbena pot je bila do zdaj močno povezana z mojim odraščanjem. Ker sem glasbeno šolo začela obiskovati pri štirih, petih letih, se z glasbo ukvarjam praktično celo svoje življenje. Pri sedemnajstih sem začela delovati pod imenom Raiven ... moja zgodnja dvajseta leta so bila zame izredno burna. Iz najstnice sem postala ženska in mislim, da se to zelo lepo odraža tudi v glasbi, ki sem jo ustvarjala. Seveda ni šlo vedno vse po mojih željah, ampak v resnici, čeprav sem bila takrat prepričana nasprotno, niti nisem zares imela prave predstave o tem, kaj bi izpolnitev vseh mojih želja resnično prinesla.
Kateri glasbeniki ali skupine so ob tem najbolj vplivale na vaš slog in glasbeno ustvarjanje?
Veliko jih je in prihajajo iz različnih žanrov. Za začetek me je vedno inspirirala klasična glasba. Obožujem Čajkovskega, Verdija, Saint-Saensa ... hkrati sem odraščala ob simfoničnem metalu, Nightwishih in Apocalyptici, najbližje pa mi je bil kakšen temačnejši elektronski pop, kot so Hurts, Banks in pa celo t.A.T.u. in Woodkid.
Ali obstaja določen žanr glasbe, ki vas še posebej navdihuje?
Kot sem omenila že v zgornjem odgovoru, me najbolj privlači elektronska produkcija, ki prinaša ogromno svobode. Resnično lahko ustvariš, kakršenkoli zvok si želiš. Rada imam glasbo z močnimi basi in zelo navdihujoče mi je opazovati producente, s katerimi delam. Najraje združujem elektroniko s klasičnimi inštrumenti, kot so godala in brass sekcija. Te vrste glasba iz mene izzove največjo emocionalno reakcijo.
Za svoje dosežke ste prejeli kar nekaj nagrad, katera izmed teh vam osebno največ pomeni?
Morda celo moja Prešernova nagrada Akademije za glasbo, ki sem jo prejela ob zaključku svojega magistrskega študija za študijske dosežke. Mnenje stroke ima zame, ki sem se glasbeno razvijala v klasičnem okolju, poseben čar.
Letos nas boste zastopali na Evroviziji. Če na hitro ponoviva, kako to, da ste se odločili za sodelovanje, oziroma kako je sploh prišlo do te odločitve?
Evrovizijo si predstavljam kot odskočno desko za nadaljnjo kariero in neponovljivo priložnost, da svojo glasbo predstavim publiki zunaj Slovenije. Zato se mi je ta odločitev zdela logična.
Pred nekaj dnevi ste predstavili evrovizijsko pesem Veronika. Kakšni so bili največji izzivi pri ustvarjanju vaše evrovizijske skladbe, ki menda ni nastala prav posebej za to priložnost?
Nastajanje Veronike je bilo dolgotrajno in naporno. Prvi demo pesmi in sama ideja je nastala poleti, v moji roza sobici, kjer ustvarjam glasbo. Kakšen teden za tem sem v Londonu obiskala svojega producenta, ki je demo dodelal, in po tednih klicev in debatiranj po Zoomu, pošiljanj novih demo posnetkov je pesem prišla do faze, v kateri smo se malo zataknili. Še nikoli se mi ni zgodilo, da bi ena sama pesem imela toliko različnih verzij. Odločila sem se, da pesem pustim kakšen mesec stati, nato pa sem se ponovno zaprla v studio, kjer sem s producentom Martinom Bezjakom in ekipo ostalih glasbenikov pesem dokončala. Imela je tudi več verzij besedila, s katerim sem imela kar veliko dela. Predvsem nisem želela, da je pesem dobesedni življenjepis Veronike. Pravzaprav pesem ne govori konkretno o Veronikinem življenju, ampak je Veronikina zgodba le neke vrste platno za projekcijo zgodb mnogih drugih žensk s podobno zgodbo.
Ali obstaja kakšno posebno sporočilo, ki ga želite prenesti s svojo evrovizijsko skladbo?
Pesem posvečam ženskam, ki so tesno v stiku s svojim telesom, s svojo naravo in naravo na splošno, ter ženskam, ki pustijo močen pečat ljudem, s katerimi pridejo v stik. Predvsem s to pesmijo želim nastaviti ogledalo vsem, ki so obsojajoči do drugačnosti in do vsega, kar odstopa od tega, kar v današnjem svetu velja za »normalno«.
Mimogrede, kaj ponavadi tujino oziroma tuje medije zanima o vas in Veroniki?
Pravzaprav še nisem imela veliko intervjujev, saj smo vse večje medije v tujini prihranili za obdobje po izidu pesmi. Večinoma pa jih zanima zgodba Veronike Deseniške in to, kaj želim prikazati na evrovizijskem odru. Pa seveda kdo je moj najljubši evrovizijski izvajalec.
Kako sicer potekajo priprave na Evrovizijo, kaj vse vas čaka do maja?
Priprave so se zame že od razglasitve začele zelo intenzivno. Pravzaprav si niti ne predstavljam, kako bi bil lahko moj urnik še bolj nabit, saj vsak dan vstajam okoli 6. ure in se domov vračam velikokrat šele okoli polnoči. Ob pripravah na Evrovizijo namreč zaključujem svoj prihajajoči EP, vsak dan hodim na vaje v Opero, kjer se pripravlja premiera Marie de Buenos Aires, v kateri pojem naslovno vlogo, hkrati pa še študiram psihoanalizo na Univerzi Sigmunda Freuda, katere sem letos postala tudi ambasadorka. Ob vsem tem pa so tu seveda še nastopi in koncerti. Večji koncert, ki me še čaka in mi bo vzel kar nekaj časa za priprave, pa se bo odvil 21. aprila v Cankarjevem domu - praznovanje moje desete obletnice.
Ali lahko namignete kaj o scenografiji, ki jo bomo videli med samim nastopom?
Z mano na odru bodo stali člani baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, ki jih bo vodil Lukas Zuschlag. Prvi občutek za to, kaj se bo na odru dogajalo, bo publika lahko dobila po ogledu spota za pesem Veronika.
Če potegneva črto pod Evrovizijo, kaj pričakujete od nastopa na Švedskem?
Pri tem odgovoru bi težko povedala kaj izvirnega. Vsekakor je Evrovizija zame edinstvena priložnost, pri kateri imam le dve želji: da se ob njej zabavam in da jo izkoristim, kolikor se le da.
Kako želite, da se občinstvo počuti ob poslušanju vaše tako evrovizijske kot ostale glasbe?
Želim si le, da pridejo v stik s svojimi emocijami. Pa naj bodo to prijetna ali neprijetna čustva. Večina nas namreč živi na način, da smo otopeli in odrezani od svojega doživljanja, ker nas pravzaprav nihče ni zares naučil, kako zdržati in predelati emocije, ki niso prijetne. Kaj šele, da bi jih resnično znali poimenovati. Pretenciozno se mi zdi, da bi pričakovala, da bo ena sama pesem delovala popolnoma katarzično, lahko pa je neke vrste sprožilec.
Ko že govoriva o glasbi, bodo kaj kmalu tukaj simfonije Siren …
Na tem albumu sem se prvič ob ustvarjanju skladb preizkusila kot producentka in ugotovila, da v produkciji izjemno uživam. Z znanjem, ki ga skozi učenje produkcije pridobivam, sem dobila čisto novo vrsto ustvarjalne svobode in s tem ogromno novih idej, s katerimi eksperimentiram. Še nikoli se ob ustvarjanju glasbe nisem tako zabavala, kot sem se pri tem albumu.
Takoj zatem pa sledi še koncert ob deseti obletnici, kot ste že namignili?!
Tako je. Kot sem omenila zgoraj, bom na njem predstavila vse pesmi s prihajajočih Siren. Odvil se bo 21. aprila v Cankarjevem domu, z mano na odru pa bodo stali vrhunski glasbeniki, ki so poleg tega še moji dobri prijatelji.
Hm, kako vam ob vseh teh izzivih uspeva uskladiti vse obveznosti, zdi se namreč, da skoraj nimate časa za spanje oziroma počitek?
Težko. Imam pa ob sebi ekipo predanih profesionalcev, za katere sem zelo hvaležna. Sama vsega tega nikoli ne bi zmogla izpeljati. Predvsem pa mislim, da je skrivnost tudi v tem, da me moje delo resnično izpolnjuje in osrečuje.
Kaj radi počnete v prostem času, ko niste vpeti v svet glasbe? Kako si napolnite baterije?
Rada berem in gledam serije. Moje živalice mi tudi dobro napolnijo baterije. Sicer pa je glasba vedno moja rešiteljica, in čeprav me velikokrat izčrpa, je zame kot hrana za dušo.
Omenili ste živali ... na družbenih omrežjih sem vas večkrat opazil s papigo. Je vaša, imate morda še katero žival?
Res je. S fantom imava aro po imenu Georgie ter dva mucka - Quincy in Olafa. Odraščala sem v družini, ki je tesno povezana z živalmi, zato si življenja brez njih pravzaprav ne predstavljam.
Imate morda še kakšne druge hobije, ki vas sproščajo?
V zadnje pol leta sem začela obiskovati tečaje joge in aerial joge. To se zelo pozna na mojem splošnem počutju in mi po napornem dnevu predstavlja pravo olajšanje. Drugih hobijev v resnici nimam, ker za njih niti nimam časa.
Ali v bližnji prihodnosti načrtujete kakšne posebne projekte ali sodelovanja, ki jih želite deliti z občinstvom?
Mislim, da sem si projektov nakopala dovolj za kar nekaj časa. Drugih kot teh, ki sem jih že omenila, mislim, da nimam. Poudarek na mislim, saj mi ob vsej tej evrovizijski noriji stvari velikokrat uidejo iz glave.
In za konec še … kaj bi bila Raiven, če ne bi bila pevka?
Psihoanalitičarka ali pa igralka. Prvo sicer tudi bom, drugo pa me morda čaka v naslednjem življenju.
