Tina Stubljar je pred šestimi leti najprej rodila dvojčici Zojo in Milo, trinajst mesecev pozneje Daio, pred slabimi tremi leti pa še najmlajšo Loro. »Ko sem izvedela za drugo nosečnost, mi ni bilo jasno, kako bova s partnerjem zmogla, ampak sva. Zdaj skoraj ne občutim več razlike v starosti. Hčerke se super razumejo in so zelo povezane. Bilo pa je res naporno. Tako da je bila četrta deklica tista, s katero sem šele spoznala, kaj pomeni 'ko gre vse po šolsko'. Velike sestrice res lepo skrbijo zanjo, ona pa jih opazuje, posnema in se uči,« razloži Tina, ki si je vedno želela postati mlada mamica, saj je tudi njo mama rodila pri rosnih dvajsetih letih.

Že od mladih nog je govorila, da bo imela štiri otroke in želja se ji je uresničila. »Bilo je kar težko, šli smo čez kar nekaj preizkušenj, za katere sem hvaležna. Vse to me je naredilo močnejšo in trdnejšo. Največji šok, kar zadeva vse nosečnosti, pa je bila tretja deklica, se pravi druga nosečnost. Na ginekološki pregled sem odšla v strahu, da nekaj ni v redu, in prišla ven z ultrazvočno sliko. V takih trenutkih ti drugega, kot da si rečeš 'tudi tole bomo dali čez', ne preostane. Ko si postavljen pred neki izziv, nimaš druge opcije, kot da se ga lotiš čim bolj pozitivno in brez strahu. Nikoli mi ni bilo žal, da je med prvimi tremi tako malo razlike, kljub temu da porodniški dopust ni bil najbolj enostaven, saj sem imela vse tri doma. S četrto pa sem lahko uživala v tistem času samo za naju, v dojenju, v mirnih sprehodih in v tem, da sva lahko šli kam, kamor prej nisem upala iti z vsemi naenkrat,« pove mamica, ki je danes, ko so deklice že večje, pozabila, kako naporno je bilo. »Zdaj je vse veliko lažje, lahko hodimo na izlete in dopuste, ne da bi pozabili vsaj nekaj stvari ali pa imeli celo hišo s seboj,« se zasmeji Tina.

Tinin sladki svet

Po končani gimnaziji se je Tina vpisala na poklicni tečaj za vzgojiteljico in se pozneje odločila za študij na pedagoški fakulteti v Kopru. V prvem letu študija pa je odkrila, da je talentirana za nekaj čisto drugega – peko tort. »To ni bila tista klasična peka, temveč me je bolj vse skupaj peljalo v oblikovanje različnih figur iz modelirne jedilne mase. Prišla sem do odločitve, da pustim študij v Kopru in nadaljujem v smeri ustvarjanja tort. Naredila sem NPK-certifikat, s katerim sem potem odprla tudi svoje prvo podjetje Tinin sladki svet. Mojo dušo je nahranil del, ko sem lahko za nekoga ustvarila ročno izdelano dekoracijo, unikaten kos, figurico. V tem sem res uživala,« razkrije. Po petih letih je podjetje zaprla zaradi nosečnosti z dvojčicama, ki sta se rodili dva meseca prezgodaj. Tako se je tudi končala njena zgodba s tortami. »A ves čas sem imela občutek, da mi res manjka to, da lahko svojo ustvarjalno plat dam ven iz sebe. Ustvarjanje je tisto, ki me sprošča in me polni z energijo. V tretji nosečnosti sem začutila željo, da gre moja umetniška duša ponovno na plan, in tudi nov projekt je bil speljan res spontano,« pove Tina, ki je združila strast do ustvarjanja in ljubezen do družine v znamko oblačil Le Monde Collection. Ustvarjena je bila z namenom, da bi oblačila lahko oblekli vsi, se v njih dobro in udobno počutili ter da bi na sebi nosili kakovostne in naravne materiale. »Kosi so brezčasni in ročno izdelani ter zasnovani v Sloveniji. Še ena posebnost znamke je ta, da so skoraj vsi kosi med seboj povezani in primerni prav za vse. Tako za odrasle kot otroke, mamice, ki dojijo, nosečnice, dojenčke, moške. Zelo sem vesela, da lahko sodelujemo s slovenskimi ustvarjalci in proizvajalci ter se podpiramo,« razloži.

Jan je njena velika opora

Tini in deklicam ves čas ob strani stoji partner in očka Jan, s katerim se odlično dopolnjujeta in imata enak pogled na vzgojo. »Jan brez težav uredi vse, tudi kadar mene ni, in uživa v trenutkih, ko so sami skupaj. Nikoli ni potarnal, da je kaj težko ali da česa ne zmore, nikoli se ne pritožuje. Res sem mu hvaležna za vse, kar jim daje, da imajo punce očeta, kot sem si ga sama vedno želela. Za vikende se trudiva, da smo čim več skupaj kot družina in da preživljamo skupni čas,« razneženo pove.

Kljub zahtevni starševski vlogi pa partnerja najdeta čas tudi samo zase. Za hčerke takrat poskrbijo babice in dedek. »Sva pa trenutno midva bolj na stranskem tiru, ker je poleg vsega v ospredju tudi hiša, ki jo prenavljamo. Na vsake toliko časa se odpraviva skupaj na kakšen koncert, večerjo. Ko se bo projekt hiša končal, si bova pa privoščila tudi kakšen večdnevni oddih za naju. So pa večeri tisti, ko se lahko posvetiva nama, pogovoru ali pa ogledu kakšnega filma za sprostitev.«