Domače

Ena frfrasta, druga dekadentna

Nejc Simšič
4. 2. 2024, 10.46
Posodobljeno: 4. 2. 2024, 11.05
Deli članek:

Obe izvrstni igralki sta mami dvema fantoma podobnih starosti … pa obe sta že enkrat ločeni, zatorej jima tem za pogovre nikoli ne zmanjka.

Sašo Švigelj
Mojci Funkl in Mojci Fatur tem za pogovore nikoli ne zmanjka. »Zelo naju veže tudi to, da sva obe mami dvema fantoma podobnih starosti … pa obe sva že enkrat ločeni.«

Mojca in Mojca. Mojčka in Mojči. Mojca F. in Mojca F. Faturka in Funkla. Imen in vzdevkov, po katerih sta znani in s katerimi sta v preteklosti večkrat poskrbeli za z(a)mešnjavo, se v resnici najde še več. Danes obe veljata za izjemni slovenski igralki, mojstrici svoje obrti in žlahtni komedijantki, skupaj pa nekako dokazujeta, da so prijateljske vezi, ki se stkejo v mladih letih, kot vino, ki postaja s starostjo le še žlahtnejše. Tisti, ki obe Mojci že dolgo poznajo, namreč vedo, da sta bili med študijem igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani tudi sošolki.

Čas na akademiji

Brez sramu v en glas priznata, da se njuno prvo srečanje izgublja v meglicah časa, saj jima glede tega obema 'odpove' spomin. »Ne spomniva se prvega srečanja, vendar se je zagotovo zgodilo na AGRFT. Domnevava, da je moralo to biti med sprejemnimi izpiti ali pa tudi ne. Tisto leto nas je bilo res ogromno prijavljenih, okoli 150. No, če ni bilo na sprejemnih izpitih, sva se pa gotovo videli 1. oktobra, na prvi dan študija. Ali pa je bilo morda celo že leto prej v Tolminu na poletni gledališki šoli? Hm … No, danes se nama zdi, da se poznava že od nekdaj,« ugotavljata Mojci, ki sta igro študirali v istem letniku kot Iva Krajnc, Pia Zemljič, Magdalena Kropiunig, Mateja Pucko, Matija Vastl, Gregor Zorc, Tom Ban, Barbara Krajnc in celo Marjan Šarec. »Vedno so bili zapleti z najinimi imeni in še priimkoma na črko f. Res so naju ves čas vsi zamenjevali in naju klicali z vsemi mogočimi imeni in vzdevki,« v smehu pove Primorka Mojca Fatur, Ljubljančanka Mojca Funkl pa doda: »Profesor Marin, ki je poučeval zgodovino gledališča, je vedno spraševal študente v parih. Spomnim se, da sem jaz takrat imela ravne črne lase, Mojčka pa je imela takrat zelo blond in še bolj skodrane lase kot zdaj, in nama je rekel, da jaz sem dekadentna Mojca, za Faturjevo pa mislim, da je rekel frfrasta. (smeh) Pa sva se samo spogledali in si mislili: 'Aja?'« Mojca Fatur ob tem še doda: »On je meni ves čas govoril, da sem kot Maria Vera, čisto je bil …« (smeh)

Igralki priznata, da sta se na akademiji njuni poti resda prepletali, a v resnici nikoli nista bili del istega družbenega kroga oziroma istega kroga prijateljev, zato se zunaj akademije nista veliko družili. »Sva pa skupaj veliko snemali in to že med študijem, po koncu drugega letnika, tisto serijo … kakšen je bil že naslov? Peta hiša na levi? Ja! Kjer sva igrali sestri. In pazite to, jaz sem bila starejša sestra, čeprav sem v resnici dve leti mlajša,« v smehu pove Mojca Fatur.

Tista posebna vez

Da bi priljubljeni igralki imeli skupne konjičke, interese, ki ju povezujejo, v resnici ne vesta natančno. »Ravno sva se pogovarjali zadnjič, da imava posebno vez, posebno prijateljstvo. Imava se neizmerno radi, kadar se srečava na cesti, se druga druge resnično razveseliva in vedno na hitro poklepetava. Lahko rečeva, da imava neke vrste 'prekletstvo'. (smeh) In sicer prekletstvo tega, ker ena dela v MGL-ju, druga je na svobodi, zato se v resnici ves čas vrtiva v nekih drugih krogih in drugih projektih, potemtakem ne moreva ravno reči, da aktivno ohranjava prijateljstvo ves čas,« v smehu priznata obe, Faturjeva pa doda: »Tu se lepo vidi, koliko so to v resnici močne vezi, te, ki se stkejo med študijem na akademiji, saj bomo mi med seboj povezani za vedno. Jaz sem, recimo, ravno snemala študentski film s Pio Zemljič, lani sem snemala z Matijo Vastlom in sem bila obeh res tako zelo vesela. Tako kot sem zdaj vesela Funklce. Obe sva res presrečni in veseli, da naju je Špas teater spet zbližal, da sva spet močno povezani, se peljeva skupaj iz Ljubljane do Mengša, rešujeva svet, modrujeva …«

Skupaj v komediji

Marko Delbello Ocepek
Mojca Funkl, Mojca Fatur, Miha Brajnik, Mario Ćulibrk in Tadej Pišek v predstavi Kako se znebiti bodočega moža.

Obe sta že večkrat govorili o pomenu prijateljstva, ki pomeni iskrenost, zaupanje in občutek, da si lahko natančno takšen, kot si. In verjetno ni naključje, da sta spet skupaj in da sta utrdili pretekle skupne vezi. Mojci sta namreč tik pred premiero nove komedije Špas teatra z naslovom Kako se znebiti bodočega moža v režiji Žige Flajnika, ki je – ne boste verjeli – njuna prva skupna predstava po študiju na AGRFT, ki sta ga sicer končali že pred 23 leti. »Zdaj sva v procesu vaj in skupne vožnje spet močno povezani in tako naprej ohranjava in negujeva prijateljstvo, ki se je začelo pred 27 leti. Veliko se pogovarjava, vedno pa bova imeli veliko skupno temo, saj sva obe mami dvema fantoma približno istih starosti. Pa obe sva že enkrat ločeni. (smeh) Tako da nama tem za debate res nikoli ne zmanjka,« priznata in razkrijeta, da tudi v novi komediji igrata najboljši prijateljici. »Jaz igram Silvijo, Fatur pa mojo najboljšo prijateljico Emo, ki je srečno poročena in ima službo, zaradi katere vsake toliko časa potuje in takrat vedno prespi pri Silviji, ki ima veliko skrivnost. In enkrat, ko pride nenapovedano na obisk, Ema spozna veliko novih stvari o svoji najboljši prijateljici Silviji … Ko rečeva veliko novih stvari, misliva zares veliko novih stvari. (smeh) Več pa ne smeva povedati, da ne pokvariva presenečenja komedije, ki je sila zabavna zgodba o iskanju prave ljubezni. S soigralci Miho Brajnikom, Mariem Ćulibrkom in Tadejem Piškom obljubljamo smeh in zabavo,« še povesta igralki.

Za obe Mojci je to predstava, ki ne le prinaša smeh v dvorane, temveč tudi ponuja priložnost za vnovično združitev dveh prijateljic. Njuno prijateljstvo je resnično navdihujoče in še en dokaz, da so najboljše vezi tiste, ki rastejo skozi leta. Njuna zgodba je več kot le pripoved o dveh sošolkah, je pričevanje o moči prijateljstva, ki presega čas in prostor, saj zdaj, ko sta spet združeni na odru, ne obujata le spominov, temveč tudi pišeta novo poglavje v skupni zgodbi.