Mark Vidrih je najprej delal v uredništvu oddaje Svet na Kanalu A, nato v oddaji Preverjeno, marca 2020 pa je prestopil prag uredništva 24ur. »Tukaj pokrivam najrazličnejše teme, sem 'deklica za vse', najraje pa pripravljam reportaže o naravnih nesrečah, izrednih dogodkih, športnih dogodkih in navijaških slavjih. Ni mi težko vstati sredi noči ali podaljšati delovnega dneva pozno v noč. Za dobro reportažo in ekskluzivne posnetke se splača. Pogosto rečem, da imam najboljšo službo na svetu. Zakaj? Zaradi najboljših sodelavcev, dostopa do ekskluzivnih krajev, dogodkov in informacij, adrenalina in dinamičnosti,« razloži Mark, ki zase pravi, da je četrtino Primorec, Dolenjec, Korošec in Ljubljančan. Od rojstva pa zgolj ponosen Ljubljančan. »In po mnenju sodelavca Tadeja Grešovnika sicer netipičen predstavnik žabarske vrste. Poljanec – to pač ostane v tebi za vedno, pogosto neposreden, jezik prevečkrat prehiti možgane, pa tudi izredno čuteč, od mladih nog vedoželjen in zelo družaben,« se opiše 28-letnik.
Potovalna mrzlica ne popušča
Ena njegovih največjih strasti so potovanja, najraje se odpravi na nove destinacije. Med najlepše šteje tritedensko bivanje v malavijski vasici brez elektrike in tekoče vode, kjer je po končani maturi kot prostovoljec pomagal v centru za otroke s posebnimi potrebami. »Pa safari v nacionalnem parku Kruger, iskanje komodoških varanov na Komodu, obisk Comune 13 v Medellinu, ostrige za zajtrk v Cape Townu, fugu za večerjo v Tokiu. Eno najbolj nenavadnih potovalnih izkušenj pa sem doživel leta 2018, ko sem obiskal Severno Korejo. Ko te ves čas spremljajo tajni agenti pod krinko, ko ves čas razmišljaš, kaj se je tam nekaj let prej zgodilo Ottu Warmbierju, in ko ne veš, kaj je resnično življenje in kaj teater. To zagotovo ni bilo klasično potovanje. Sem pa na neki čuden način vseeno užival v predstavi,« razloži novinar in doda, da je edina stalnica, kamor se med poletjem skoraj neprekinjeno vrača že od leta 1994, otok Cres. Poleti namreč zelo rad snorklja in iz vode tudi kaj prinese. »Največkrat so to pokrovače, ki jih nato pojem še surove ali pa jih le na hitro popečem na žaru. Glede ribolova pa bom potreboval še kar nekaj vaje. Nekoč si želim ujeti zobatca,« optimistično napove. Markova strast so torej morske jedi, pravi mojster je v pripravi špagetov s škampi. »Škampe mi še žive dostavi lokalni škampar, ki ima sicer ekskluzivni dogovor z restavracijami, a zame naredi izjemo. In vsi, ki so jih pokusili, so se strinjali, da jih pripravim boljše, kot so v gostilni. In to brez kuhinje, v kampu s pomočjo dveh majhnih plinskih gorilnikov. Pogosto pa si malico na morju ujamem kar sam. Najlepše je pripraviti in pojesti to, kar ujameš oziroma nabereš sam. V to področje spada tudi gobarjenje: spomladi mavrahi, jeseni lisičke, borovi glivci, mrtvaške trobente, marele in seveda jurčki. Najlepši so tisti prvi septembrski,« ponosno pove.
Srce mu je ukradla Klara
Simpatični novinar pa je na nesrečo vseh oboževalk že zaseden in srečno zaljubljen. V šoli deskanja na Portugalskem je spoznal Klaro. »Letos bova praznovala uradnih osem let zveze, neuradno pa še eno leto več. Najlepša leta mojega življenja, a vem, da je to šele začetek nečesa res velikega. Vse od zgoraj naštetega najraje počnem, kadar sem z njo,« razneženo pove Mark.
S Klaro zelo rada obiskujeta različne restavracije, in če jima dovolijo, si za spomin domov vzameta meni. Doma se o hrani pogovarjata, ugibata sestavine in iščeta rešitve, kako izboljšati kakšno jed ali kako jed enostavneje pripraviti doma. Ko že omenja dom, nam zaupa, da bo ta kmalu zamenjal lokacijo, kajti aprila se selita v novo stanovanje. »Ujel sem enega od zadnjih vlakov, preden so obrestne mere poletele v nebo. Brez kredita pa danes žal ne gre. Tukaj naj tudi opozorim, da je nedostopnost stanovanj za mlade, predvsem v mestih, recimo v Ljubljani, tema, ki bi jo morali tako državna kot lokalna politika – po desetletjih zanemarjanja – zdaj zares začeti obravnavati z vso resnostjo,« pove novinar, ki je pred kratkim postal stric malemu Viktorju. Na vprašanje, ali si tudi sam želi družino, pa se le sladko zasmeji: »Vse ob svojem času.«
