Damjana Golavšek pravi, da krofe obožuje. »Za pusta morajo biti krofi in zato sem se priprave dvakrat lotila tudi sama, a mi kljub trudu niso uspeli. Manjkal je tisti značilni 'kranceljček', ki je najbolj prepoznaven znak, da so krofi pravi in narejeni tako, kot je treba,« pravi pevka, ki se je resnično razveselila našega povabila, da bi krofe pripravljala skupaj s kulinaričnim blogerjem Sašem Šketo, ki je res spreten v pripravi sladic. »Jaz sem se letos krofov, pa čeprav pust šele prihaja, že malo prenajedel,« je najprej potarnal Sašo. »Že več kot mesec dni namreč testiram pripravo krofov na različne načine in z različnimi polnili. Ko so pečeni, jih je seveda treba tudi pokusiti. A kljub temu sem bil vesel zamisli, da krofe tokrat pečem skupaj z Damjano.«
Damjana si je kljub napornemu urniku in med številnimi nastopi vzela čas za peko krofov, najprej pa je občudovala Saševo prostorno kuhinjo. »Doma imam zelo majhno kuhinjo in si težko predstavljam, da bi se tam gnetla dva človeka in da bi vse to uspeli še fotografirati. Zato sem bila toliko bolj vesela ideje, da bom krofe pripravljala v kulinaričnem studiu Saša Škete.«
Razrkiti recept
Čeprav kuharji običajno skrivajo svoje recepte za pripravo sladic, je Sašo nekaj malenkosti rade volje razkril. »Krofi so zelo enostavni za pripravo, a tu štejejo malenkosti, ki lahko vse pokvarijo. Najprej je treba prostor, kjer krofe pripravljamo, ogreti na primerno temperaturo. Sobno temperaturo morajo imeti tudi vse sestavine zanje, zato jih moramo vzeti iz omar in hladilnikov vsaj uro prej, preden začnemo gnesti testo.«
Damjano je zanimala večna dilema, katera moka je za krofe najprimernejša. »Za krofe uporabimo polovico gladke bele in prav toliko ostre bele moke. Priporočam sveži kvas, čeprav ga lahko nadomestimo tudi s suhim,« jo je poučil Sašo, ki ji je potem pustil proste roke pri tehtanju sestavin. Segrela je mleko do mlačnega, dodala kvas in žlico sladkorja, da je nastal kvasec. V posodi, kjer je bila moka, je naredila luknjico, v katero je stresla kvas, ob strani dodala sol, jajca, rum, limonino lupinico in rum. Potem je vse skupaj zmešal robotski mešalnik. Sašo je poudaril, da se mora zmes gnesti vsaj 15 minut. »Včasih so ženske to delale ročno s kuhalnico in nekatere starejše gospodinje danes to še vedno počnejo. Ker to delo ni najlažje, imajo zraven še malo telovadbe.«
Damjani so se svetile oči in bila je v vse večjem pričakovanju. Ko je testo dovolj časa počivalo, sta se odločila, da bosta krofe pripravila na dva načina, iz kroglic in sploščenih krogov. Treba se je bilo le še dogovoriti, kako veliki bodo krofi. »Jaz imam rada ne prevelike krofe, takšne ravno prave,« je ves čas govorila Damjana, kar je Saša spravilo v smeh. Ob tem je gotovo premleval, le kdo bi razumel ta ženska predvidevanja. Padla je odločitev, da bodo krofi 80-gramski. Damjana je tehtala in oblikovala kroglice, drugo polovico testa pa je Sašo zvaljal na približno centimeter debeline in oblikoval kroge z modelčkom premera 10 centimetrov. Testo je potem še enkrat vzhajalo. Sašo je svoje testo nekoliko sploščil, Damjani pa pokazal, kako je treba pregnesti hlebčke, da bodo krofi imeli gladko površino. Krofi se morajo peči na pravi temperaturi in to je bila za Damjano spet nova uganka. »Najbolje je, da za to uporabimo termometer, saj tako lahko nadziramo, ali je temperatura olja vseskozi okoli 160 stopinj Celzija. Če nimamo termometra, v olje pomočimo ročaj kuhalnice, in ko se začne peniti, pomeni, da je olje dovolj segreto,« jo je poučil Sašo. V posodo sta nalila za dva prsta olja, ga segrela in potem je prišel finale. Testo je treba v olje položiti na glavo, se pravi kar je bilo pri vzhajanju zgoraj, mora biti v olju spodaj. »Ko so krofi v posodi, to pokrijemo in krofe cvremo tri minute. Potem jih obrnemo in ponovimo na drugi strani enako, le da je tokrat posoda odkrita.« Ker je bila Damjana malo nestrpna, je v posodo najprej dala malo manjši krof. »Nestrpno sem pričakovala, kaj se bo zgodilo, in glej ga, šmenta, poskus je bil neuspešen, saj krof ni imel 'kranceljčka'. In spet sem bila razočarana,« je pokomentirala svoj neuspeh. A zaplet je rešil Sašo in povedal, da jo je opozoril, da testo še ni dovolj vzhajano, in Damjano potolažil, da s tem ni nič narobe: »Ni lep, a je kljub temu dober. Napake pa so za to, da se na podlagi njih učimo.«
Pri krofih zmerna
Naslednji krofi so bili potem takšni, da so Damjani pričarali nasmeh na obraz. »A bomo zdaj kaj zapeli, ker so krofi tako lepi,« je predlagala in Sašo je bil takoj za to. Kmalu zatem je prišla že nova dilema. »A bomo dali veliko marmelade v krof? Jaz imam rada take, ki so res bogati z marmelado. Ko si včasih s kom delim krof, sem zelo razočarana, če dobim tisto polovico, kjer ni marmelade,« je bila iskrena Damjana. In s Sašem sta jih res bogato napolnila, to sta storila, ko so bili še topli. Bogato sta jih posula tudi z mletim sladkorjem, med katerim je bilo malo vaniljevega.
Ko so bili krofi gotovi, sta slastno ugriznila vsak v svojega, Damjani pa je kar srce pelo od veselja in zadovoljstva, saj ji je prvič uspelo pripraviti res tiste prave krofe. »Hvaležna sem Sašu za to priložnost, sem pa zdaj v skrbeh, da jih bom začela pripravljati tudi doma. Nora sem namreč na krofe in jih lahko pojem res veliko, zato se držim pravila, da jih jem samo ob pustu. Saj veste, kalorije pa to. Imam ogromno pustnih kostumov, in če bi se preveč razvajala s krofi, bi mi bili ti hitro premajhni. Samo predstavljajte si, kakšen vložek bi bil, če bi morala kupiti nove.«
Recept za 10 krofov:
250 g gladke bele moke
250 g ostre bele moke
4 rumenjaki
2 žlici sladkorja
2 kocki svežega kvasa
2,5 dl mleka
0,5 dl olja
ščepec soli
lupinica 1 limone
2 l olja za cvrtje
