Tokrat sva klepet začela z žalostnimi spomini – spomini na smrt obeh staršev –, končala pa s spomini na bolj in manj prijetne izkušnje z oboževalkami.

Pred najinim pogovorom ste s kolegi govorili o smrti staršev. Kako ste doživeli mamino in očetovo smrt pred nekaj leti?

Zgodilo se je zelo na hitro. Mama je po napadu v enainosemdesetem letu umrla zelo nepričakovano. Oče je bil zelo dolgo bolan, vendar je dočakal devetdeset let. Zdi se mi, da mož in žena po navadi umreta kmalu drug za drugim, in tudi moj oče se je poslovil kmalu za mamo ... Pri življenju ga je držalo le še to, da je bil do konca doma in ne v domu za starostnike, ker tega ne bi prenesel. Kljub temu je potreboval nego na domu, ker ni mogel več skrbeti sam zase. Trudil sem se, da mu kar se da olajšam trpljenje, poskrbel sem, da je imel vse, od nege do obiska toplic, kamor sta prej zahajala z mamo. Sprememba okolja vedno pomaga ... Voda je edina stvar, ki človeka osveži in mu podaljšuje življenje, sploh če je zdravilna. Tudi sam bi šel rad večkrat v toplice, saj se tam sprostim, ustrezajo pa tudi mojemu organizmu. Še zlasti poleti grem raje v gore kot na morje. Morda je drugače, če imaš otroke, vendar gredo pametni ljudje poleti raje v gore, kjer lahko uživajo v vonjavah, nabiranju gozdnih sadežev in spijo v hladnejšem okolju.

Več v tiskanih Zvezdah (št.14/2016)