Zgodbe

Nas umetna inteligenca res ogroža? Ni razloga za paniko!

Jelka Sežun
17. 5. 2023, 05.00
Posodobljeno: 17. 5. 2023, 10.31
Deli članek:

Bodo postali računalniki toliko pametnejši od nas, da se bodo slednjič obrnili proti človeštvu in mu škodili? Štiri slovenske raziskovalke smo vprašali, ali nam res grozi upor strojev.

Shutterstock
Stroji dobro blefirajo

Stroji dobro blefirajo

Turingov test, ki ga omenja Maja Škrjanc, »je preizkus zmožnosti stroja izkazovati inteligentno obnašanje, ki je ekvivalentno oziroma nerazločljivo od človeškega«, pravi Wikipedija. Test, imenovan tudi igra imitacije, si je leta 1950 zamislil angleški matematik Alan Turing. Razsodnik (človek) skuša iz pogovora (ki poteka preko računalniške tipkovnice) med človekom in računalnikom ugotoviti, kateri je stroj in kateri človek. Če tega ne more, je stroj preskus prestal. Ne gre za pravilnost ali nepravilnost odgovorov, gre za to, ali so odgovori podobnim tistim, ki bi jih dal človek.

Umetna inteligenca (UI) ne napreduje z velikimi koraki, temveč z orjaškimi skoki, kar pri mnogih sproža strahove – te ogenjčke občasno kurijo tudi senzacionalistični mediji – da nas bo UI zdaj zdaj pohrustala za zajtrk.

Da bodo računalniki toliko pametnejši od nas, da se bodo slednjič obrnili proti človeštvu in mu škodili. Pa smo vprašali štiri slovenske raziskovalke, ali nam res grozi upor strojev. Tole je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili: ali je mogoče, da bo umetna inteligenca pridobila zavest, morda celo čustva. In če je odgovor da, kako se bo to poznalo v vsakdanjem življenju ljudi.

O računalnikih ponavadi govorijo moški, mi pa smo vprašali štiri ženske, štiri vrhunske strokovnjakinje. Zanalašč. In se je pokazalo, kot pravi ena od njih, da »je panika odveč«. Računalniki lahko dajejo vtis, da razmišljajo, pravi druga, ampak v resnici ne. In tudi čustvujejo ne, lahko pa se zelo učinkovito pretvarjajo, da so čustveni.

Osebni arhiv
Maja Škrjanc, Odsek za umetno inteligenco Inštitu- ta Jožef Stefan

Zavesti nikoli ne bodo mogli ustvariti

Maja Škrjanc, Odsek za umetno inteligenco Inštituta Jožef Stefan:»Najnovejši veliki premiki v razvoju umetne inteligence  so sprožili živahne diskusije o tem, ali je postala umetna inteligenca dejansko inteligentna, saj je uspešno opravila Turingov test*, ki je bil neke vrste lakmusov papir inteligence, vendar se je sedaj izkazalo, da je najverjetneje pomanjkljiv. Obenem pa se je zaradi zmožnosti kreiranja novih vsebin in rezultatov kompleksih nalog v obliki teksta, slik, glasbe in videa porodilo vprašanje, ali so UI-modeli kreativni. Seveda posnemajo vedenje in odzive nekega strokovnjaka in zato lahko dajejo vtis, kot da ‘razmišljajo’. A to je zgolj vtis, saj v resnici ne premorejo dejanskega razumevanja, temveč zgolj predvidevajo naslednjo besedo (na osnovi že videnih besedil). Ker pa so se UI-modeli naučili iz ogromnega števila besedil v različnih jezikih, dajejo vtis, kot da premorejo nekakšno inteligenco. UI-modeli po zdajšnjih predvidevanjih znanosti nikoli ne bodo mogli ustvariti ‘zavesti’, lahko pa bodo dajali takšen vtis s svojimi reakcijami. Ob zgolj opazovanju reakcij bi si lahko mislili, da UI-model premore zavest, medtem pa, če razumemo, kaj se dogaja v notranjosti in na kakšnih principih deluje, vemo, da kaj takega ni možno. UI-modeli so lahko naši dobri pomočniki, ki pa jih moramo znati dobro in pravilno upravljati.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 20, 16. 5. 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!