Zgodbe

Bomo demenco kmalu zdravili s cepivom?

Neva Železnik
4. 11. 2019, 22.00
Deli članek:

Demenco znajo zdravniki danes že dobro in relativno hitro diagnosticirati, žal pa ne tudi ozdraviti. Število bolnikov po svetu se vsako leto poveča za nekaj sto tisoč. V naši državi jih je približno 33 tisoč, v Evropi okoli deset in po svetu približno petdeset milijonov. V prihodnjih 25 letih naj bi se to število zaradi staranja prebivalstva podvojilo. Starost je namreč poleg ženskega spola največji dejavnik tveganja za demenco. Morda pa bomo v prihodnjih petih letih vendarle dobili novo in prvo uspešno zdravilo zoper to kugo 21. stoletja? Pravzaprav gre za cepivo.

Zarja Jana
Zdravniki pajo, da bo zdravilo za demenco na trgu čez približno pet let.

Zaradi prave epidemije demence zadnja leta povsod po svetu intenzivno iščejo novo in uspešno zdravilo zoper Alzheimerjevo demenco. »Iščejo predvsem učinkovine, ki bi zaustavile kopičenje dveh beljakovin: amiloid in tau, ki tvorita amiloidne plake med možganskimi celicami in nevrofibrilarne pentlje v možganskih celicah, kar vodi v propadanje možganov in s tem pešanje možganskih funkcij,« je na začetku pojasnila doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije in vodja Centra za kognitivne motnje pri Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.

V zadnjem obdobju so tudi v Ljubljani preizkušali dvoje zdravil.

Cepivo je uspešno. Infuzija (učinkovina crenezumab), ki so jo bolniki, zajeti v raziskavo, prejemali intravenozno, se ni izkazalo za učinkovito. Ni vplivala na imunski odziv in s tem posredno na »odstranjevanje« škodljivih skupkov beljakovin v možganih obolelih.

Drugo zdravilo, ki so mu rekli cepivo proti škodljivi beljakovini tau (AADvac1), pa je zelo uspešno prestalo drugo klinično fazo. Raziskava je potekala v osmih evropskih državah: v Nemčiji, Švedski, Poljski, Avstriji, Slovaški, Romuniji in tudi v Sloveniji. V raziskavo je bilo po vseh državah vključenih 196 oseb z začetno fazo Alzheimerjeve demence. »V Sloveniji jih je sodelovalo enajst, po šest v Ljubljani in pet Mariboru.« 

Tako imenovano cepivo je dobil bolnik načeloma enkrat na mesec z injekcijo. »V resnici se proti demenci s tem zdravilom ne bomo mogli cepiti kot proti gripi. Cepivo mu rečemo samo zato, ker deluje kot cepivo. Spodbuja namreč celice imunskega sistema, da začne imunski sistem proizvajati protitelesa proti bolezenski beljakovini tau, ki sopovzroča demenco,« pojasnjuje sogovornica.

Se obeta revolucionarno zdravilo? »Rezultati raziskave, posredno preko tako imenovanih bioloških označevalcev, kažejo pri osebah, ki so prejemale cepivo, da se je ustvarila ugodna reakcija na cepivo, ki napoveduje dober vpliv na bolezenski proces Alzheimerjeve bolezni. Vse to je pravzaprav za zdaj zelo obetavno, da ne rečem revolucionarno. Tudi zato, ker je cepivo varno, nima stranskih učinkov in je učinkovito.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 45, 5. 11. 2019