Zgodbe

Kje so pipe Jovanke Broz?

ALBINA PODBEVŠEK
28. 7. 2009, 05.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Kopački rit v Baranji na Hrvaškem je mednarodno zavarovano mokrišče s številnimi vrstami rib, ptic, vider, nekaj bobrov in drugih živali. Obiskovalci lahko z ladje, ki pluje po kanalu, opazujejo lepote tega naravnega parka, v katerem je vse prepuščeno naravi; celo kormoranov ne streljajo, čeprav jim povzročajo veliko škode.

Kopački rit v Baranji na Hrvaškem je mednarodno zavarovano mokrišče s številnimi vrstami rib, ptic, vider, nekaj bobrov in drugih živali. Obiskovalci lahko z ladje, ki pluje po kanalu, opazujejo lepote tega naravnega parka, v katerem je vse prepuščeno naravi; celo kormoranov ne streljajo, čeprav jim povzročajo veliko škode.  Lepo je opazovati spreletavanje ptic, premetavanje rib v vodi in cvetoče lokvanje ali rumene perunike. A sredi te idile so table z opozorilom Smrtno nevarno – MINE! Tudi dvorcu Tikveš ni bilo prizaneseno; ostalo je le ogrodje. Srbski zavojevalci so razdejali celotno notranjost, spregledali so samo zlate vodovodne pipe, ki si jih je nekoč dala vgraditi v svojo kopalnico Jovanka Broz.

 

Mine sredi makovega polja. Ko prečkate most čez reko Dravo pri Osijeku, vas opozorijo, da je med balkansko vojno tod potekala fronta in da se je srbska vojska zabarikadirala v bližnjem Kopačkem ritu, zavarovanem hrvaškem naravnem parku. Štab so si omislili v enem najlepših dvorcev v teh krajih, v Tikvešu, sredi nekdanjega protokolarnega lovišča, priljubljenega kraja maršala Tita. Že na začetku poti v park se kot prizor iz morastih sanj prikazujejo table z napisom Pozor, mine! In to sredi makovih polj. Številne njive v Baranji so prav zato še neobdelane. Ljudje se pritožujejo, da si država premalo prizadeva odstraniti te grozljive spomine na preteklo vojno. Menda ni denarja.

Po drugi strani pa si prebivalci v Baranji, ki velja za bogato hrvaško žitnico, zelo prizadevajo za razvoj turizma. Tako so lepo uredili etnovas Karanac, ohranili tradicionalne stare hiše z dvorišči in s hlevi ter jih preuredili v hiše za goste. Veliko dajo na kulinariko, predvsem na doma narejene dobrote, po domače, saj se jim še ni treba ozirati na birokratske evropske predpise, ki prevečkrat zahtevajo laboratorijsko čistočo.

                                                                          Več v Jani št. 30, 28.7.2009