Zgodbe

Otroci na čakanju

Jana
2. 6. 2010, 10.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Rejništvo bi morali drugače zastaviti

Si prestavljate, da sedemnajstletni srednješolec išče posvojitelje s pomočjo svojih ostarelih rejnikov? Časa ima še zelo malo, saj bo kmalu polnoleten in potem posvojitev ne bo več mogoča. Bi ga vzeli?
    Otroci, ki jih iz takšnih ali drugačnih razlogov pristojne službe vzamejo staršem, so zmeraj hudo duševno (včasih pa tudi telesno) ranjeni. Če se ne najde skrbnik med sorodstvom, otroke namestijo v zavod ali pa v rejo (kakšen oduren izraz!), kjer naj bi dobili veliko razumevanja, ljubezni in strokovne pomoči, da bi lahko zacelili svoje rane v duši. Pa to zares dobijo? Očitno ne, saj smo priča pravemu uporu nekdanjih pa tudi dovolj starih zdajšnjih rejencev, ki zelo glasno opozarjajo, da številni rejniki niso dovolj usposobljeni za tako zapleteno poslanstvo; da je doba, ki jo otrok preživi v reji, odločna predolga; da bi lahko šlo precej več otrok v posvojitev, če bi bile pristojne službe dovolj odločne pri odvzemanju roditeljskih pravic; da … Sprejmimo že enkrat družinski zakonik, ki tudi to področje ureja bolj elastično in manj prijazno do neodgovornih staršev, čeprav je doba, ki naj jo otrok preživi v rejništvu, še zmeraj predolga!

Tekst: Sonja Grizila, Sandra Macele
Foto:

Prolog: Naj bo na začetku jasno – to ni nikakršen napad na slovenske rejnike, socialna skrbstva in vse druge, ki poskrbijo za mladoletne otroke, ki ne morejo živeti v matičnih družinah. Pozitivnih zgodb je veliko; pravkar sem prebrala diplomsko nalogo o rejništvu, ki jo avtorica posveča svoji ljubi mami – rejnici. Žal pa se veliko zgodb ne izteče tako srečno, ali, kot je na nedavni okrogli mizi o rejništvu povedal oče, ki je otroka posvojil v tujini: če gre čez železniški prehod tisoč ljudi brez nesreče, deset pa jih povozi vlak, ne moremo reči, da je prehod varen! Ker je po poklicu fizik, je nadaljeval z matematično natančnostjo: v reji imamo 1200 otrok, od teh se jih zelo malo vrne v biološko družino, 300 parov pa čaka na posvojitev. Vsako leto gre v posvojitev le nekaj otrok, posvajamo torej tuje malčke, naši pa ždijo v rejniških družinah in zavodih, mnogi kar vse do polnoletnosti.
Več v novi Jani.