Zgodbe

Ali lahko bankrotira ves svet?

Jana
9. 8. 2011, 01.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Po tej krizi bodo bogati bogatejši in revni še revnejši

ZDA še nikoli niso bile tako blizu bankrotu kot prejšnji teden, dokler ni bil sprejet dogovor, ki je še dvignil mejo ameriškega zadolževanja. Čeprav so med nami in ZDA tisoči kilometrov, morje in ocean, nas kljub vsemu skrbi, da pri tem ne gre za nič drugega kot za prestavitev bankrota. Kaj se bo zgodilo po tem, ko bodo ZDA in pravzaprav vse svetovno gospodarstvo tako zadolženo, da se ne bo več dalo nič storiti in ne bodo pomagali ne dogovori ne kompromisi? Kako bo to vplivalo na preostali svet, na Evropo, Slovenijo in na vsakega od nas? Kje so meje svetovnega zadolževanja, ki ni nič drugega kot bogatenje bogatih in še večja revščina revnih, in kdo ga bo ustavil?

Ob svetovni krizi, v kateri vodijo ZDA, Grčija, Portugalska in nazadnje še Italija, se seveda postavlja povsem preprosto vprašanje: zakaj za vraga se države sploh toliko zadolžujejo, če je vsaki gospodinji jasno, in to so nas učili že od malega, da je zadolženost pogubna za gospodinjstvo? Zakaj je v delovanje države zapisano kot gonilo napredka življenje prek svojih zmožnosti in globoko v minus, medtem ko se vsak posameznik zase trudi, da bi najel čim manj kreditov, jih čim prej odplačal in živel nad negativnim stanjem na bančnem računu?
Revni še revnejši, bogati pa … Janin finančni svetovalec, ekonomist Matjaž Jereb, prizanesljivo odpusti naivnost in razloži, da je odgovor enak, kot je na vprašanje, zakaj nismo vsi na tem svetu bogati. Saj res, zakaj ne? »Ker je ta svet pač urejen tako, da so bogati vedno bogatejši, revni pa revnejši. Da lahko privilegirani dobro živijo, mora večina prebivalstva trpeti. Ni naključje, da vsega pet odstotkov bogatih ljudi upravlja 95 odstotkov svetovnega bogastva.«
Pa se res ne da nič storiti? Zakaj se ne da v ZDA in drugje dogovoriti o večji obdavčitvi bogatih in manjši revnih? Se ne da svetovnega bogastva enakomerneje razporediti? Je popolnoma nemogoče, da bi bankirji in gospodarstveniki zgubili to moč? »Tako kot ponavadi je tudi v tem primeru teorija povsem nekaj drugega kot praksa. Treba se je zavedati, da je denar energija, ki jo moramo znati upravljati. Ker tega zavedanja in znanja ni, bogati bogatijo, revni pa so še revnejši. Ker tu ne gre zgolj za finančno pismenost, ki je seveda tudi zelo pomanjkljiva, ampak tudi in predvsem za miselno naravnanost na osebno finančno bogastvo, menim, da bi se po morebitni enakomerni porazdelitvi bogastva kmalu spet vzpostavilo današnje razmerje. Denar je pač sveta vladar. Najlepše se to vidi iz stavka enega najbolj znanih bankirjev Amschela Rothschilda, ki je že na začetku kariere dejal: Dajte mi oblast nad državnim denarjem, pa mi bo vseeno, kdo oblikuje zakone,« je prepričan Jereb.  
Najbolj zadolženi, najbogatejši. Tudi Matej Lahovnik, profesor na Ekonomski fakulteti, razlaga, da je bistvo bogatenja prav v zadolževanju: »Po svoje je eden večjih paradoksov, da je ena izmed najbolj zadolženih držav na svetu tudi ena izmed najbogatejših, kar so ZDA nedvomno."

 

Več v Jani št. 32, 9. 8. 2011

 

Tekst: TINA HORVAT