Nasveti

Dr. Alenka Hebar Lavrič o tem, kako iz spirale dolgov

Neva Železnik
10. 1. 2024, 07.00
Deli članek:

Danes se zadolžujejo vsi: države, regije, občine, podjetja, posamezniki in družine. A skoraj polovica vseh zaposlenih in upokojenih prejema le minimalne dohodke, s katerimi komaj pokrijejo osnovne življenjske potrebe. Že malo večje kratkoročno posojilo jih lahko spravi na beraško palico. Ob tem nas na vsakem koraku, še posebej pa pred črnim petkom, božičem in novim letom, pa tudi po njem, proizvajalci in trgovci noč in dan bombardirajo z reklamami, ki nam šepetajo le eno: KUPI. Če nimaš denarja, vzemi posojilo! Plačal boš pozneje! Na obroke.

Shutterstock
Ravnanja z denarjem se učimo vse življenje.

Kupi, kupi!  »V bistvu je v neoliberalizmu vse na obroke, vse na položnice. Lizing avtomobila se zdi celo ugodnejši, kot če avto plačamo z gotovino. Toda vsakdo sam odloča, kako bo porabil in porazdelil svoje prihodke. Če se zadolžimo preko svojih zmožnosti, tedaj o nas odločajo drugi,« meni dr. Alenka Hebar Lavrič, specialistka družinske terapije, ki na inštitutu Prelomi v Ljubljani, ki ga vodi, svetuje prezadolženim, kako iz vrtinca dolgov. 

Neva Železnik
Dr. Alenka Hebar Lavrič

Najprej: kakšna je definicija prezadolženosti? »V tem stanju se nekdo znajde, ko ni več sposoben pokrivati vseh mesečnih obveznosti, a si 'pomaga' z novimi različnimi premostitvenimi oblikami, kot so hitri krediti, limit na bančni kartici, sposojanje od znanih in neznanih 'prijateljev'. Tako iz meseca v mesec bolj tone in vse bolj presega svoje finančne zmožnosti.«Inštitut Prelomi so leta 2010 ustanovili prav zato, ker so ugotavljali, da ljudem, ki zapadejo v dolgove in zaradi njih tudi v duševne stiske, nihče ne pomaga. »Mi pomagamo vsem, ki pridejo k nam po nasvet. Stojimo jim ob strani, z nami niso več sami.«

Vsako leto pride k njim zaradi prezadolženosti okrog 250 ljudi, lani že skoraj 300. So različnih starosti, od polnoletnosti dalje. Približno polovica je žensk. »So manj ali bolj premožni, povečini pa z nizkimi prihodki ali brez njih, nezaposleni, prejemniki denarne socialne pomoči; ljudje s težavami v duševnem zdravju; manj izobraženi, funkcionalno slabše pismeni, ljudje z družbenega roba in z različnimi spremljajočimi težavami, kot so ločitev, neporavnani medsebojni odnosi, osebnostne motnje, nasilje v družini, razne bolezni, invalidnost, zasvojenost z alkoholom, mamili, igrami na srečo …« V trinajstih letih so na inštitutu Prelomi pomagali več kot dva tisočim.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 2., 9. januar, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!