Nasveti

Nenadna smrt: mit ali grožnja?

Jana
15. 7. 2009, 13.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Med ljudmi, ki umrejo naravne smrti, jih 12 odstotkov umre nenadoma -zrušijo se in ni jih več.


Med ljudmi, ki umrejo naravne smrti, jih po podatkih Društva za zdravje srca in ožilja 12 odstotkov umre nenadoma. Morda se zdi ta podatek zanemarljiv; a ob dejstvu, da se Slovenci glede na naše življenjske razvade ogroženosti, ki izhaja iz dejavnikov za razvoj bolezni srca in ožilja, ne zavedamo dovolj, lahko zbuja tudi skrb. Ali kadite? Se prehranjujete pravilno? Kolikokrat v resnici pregloboko pogledate v kozarec? Bolečina v prsnem košu, utrujenost ali zgolj vrtoglavica pa so že lahko prva napoved nenadne smrti.

Kaj se dogaja? Nedavno je v varaždinski bolnišnici umrl 13-letni deček, ki mu je med popoldanskim nogometnim treningom v hrvaškem nogometnem klubu Varteks postalo slabo. Na nedavni tekmi italijanskega prvenstva v hokeju na ledu med Asiagom in Reninom je prav tako nenadno umrl 26-letni kanadski hokejist Darcy Robinson, član Asiaga, in sicer se je v tretji minuti tekme na ledu zgrudil in mu kljub takojšnjemu zdravniškemu posegu ni bilo več pomoči. Konec lanskega avgusta je po treh dneh boja za življenje preminil nogometaš Seville Antonio Puerta, oktobra 2004 branilec Sao Caetana Serginho, januarja 2004 nogometaš Benfice Madžar Miklos Feher, junija 2003 Kamerunec Marc-Vivien Foe, pri nas pa je februarja 2005 na treningu nogometašev Ljubljane za posledicami srčnega infarkta umrl 27-letni vratar Nedžad Botonjič.
Tovrstne novice presenetijo tudi zato, ker za športnike predvidevamo, da so zdravi kot dren. Predstojnik kliničnega oddelka za kardiologijo na ljubljanskem Kliničnem centru prof. dr. Peter Rakovec dodaja: »Na splošno je nenadnih smrti med športniki malo, a se o njih veliko govori, ker so vedno v središču pozornosti in veljajo celo za bolj zdrave od povprečnih ljudi. Njihova smrt zato vse začudi.« Žal tudi športniki niso vsi zdravi. Le majhen delež nenadnih smrti med športniki je nepojasnjen, morda gre pri teh za jemanje nedovoljenih ali pa na videz neškodljivih poživil (sem sodi že kofein), vzroki drugih pa so po mnenju strokovnjakov obolenja srca in srčnega ožilja. Prof. dr. Rakovec pojasnjuje: »Največkrat gre za bolezni srčne mišice, ki se debeli, kar se seveda da ugotoviti že z ultrazvokom srca. Možna je tudi dedna bolezen srčne mišice, ki zajame desni srčni prekat, ali pa gre za kanalopatije, ki povzročijo električno nestabilnost srca. Takim bolnikom absolutno odsvetujemo rekreacijo.«
Strokovni direktor Mariborskega univerzitetnega kliničnega centra doc. dr. Anton Crnjac je na nedavni prvi mednarodni konferenci s simboličnim imenom Nogomed – šlo je za konferenco nogometa in medicine – povedal: »Nikakršnega dvoma ni, da gre pri teh umrlih športnikih za zastoj srca, za tako imenovane nenadne srčne smrti. Poudarek mora biti na preventivnih pregledih, kjer je pomembno, da že pri začetnikih, mladih nogometaših, opravijo celovit pregled srca z vso sodobno diagnostiko. Tako je mogoče odkriti nekatere običajno prirojene motnje v delovanju srca, kar je lahko življenjskega pomena za mladega igralca, saj mu v tem primeru odsvetujemo ukvarjanje s tako agresivnim športom. S celovitimi preventivnimi in rednimi pregledi se je vendarle tudi tako tragičnim dogodkom mogoče izogniti.«
Zastrašujoč delež nenadnih smrti
Okrog pet odstotkov vseh nenadnih smrti se zgodi med telesno dejavnostjo ali najpozneje šest ur po njej. A redni in natančni telesni pregledi, po potrebi tudi obremenitveno testiranje in srčna diagnostika naj bi, tako menijo strokovnjaki, športnike torej varovali. Vendar je po drugi statistiki približno dvanajst odstotkov vseh naravnih smrti nenadnih, kar pomeni, da se človek nenadoma onesvesti in srce se mu ustavi že v prvi uri od začetka simptomov, med temi jih je 88 % srčnega izvora. Nenadna srčna smrt nastane zaradi bolezni srca, ki so bile pred dogodkom lahko znane ali ne; pomembno je, da je smrt časovno nepričakovana in da tudi oblike smrti ni bilo mogoče napovedati. V Sloveniji naj bi vsako leto umrlo nenadne smrti okoli 3000 do 4000 ljudi. Mnogim izmed njih bi lahko rešili življenje izobraženi laiki, ki poznajo temeljne postopke za oživljanje. S poznavanjem tehnike temeljnih postopkov za oživljanje vzdržujemo življenje človeku, ki mu je srce zastalo in pridobimo dragocen čas do prihoda nujne medicinske pomoči.
Pokličimo 112
30-letna Marja iz Ljubljane razlaga: »Ko sem nedavno stala na avtobusni postaji v središču Ljubljane, pri pošti, se je neki starejši moški zrušil dobesedno na obraz. Ljudje so se celo umikali in po začetni zmešnjavi je k njemu pristopila ženska, pogledala, ali diha, nekdo je vpil, naj se ga raje ne dotika, skratka, vsak je kričal po svoje, moški pa vsaj v prvih trenutkih ni dobil pomoči. Tudi sama sem zamrznila, nisem vedela, kaj naj storim. Niti ne vem, kdo je poklical reševalce, ki so kot po čudežu, čeprav je bila neznanska gneča, prišli hitro in človeku pomagali. Ne vem, kako je z njim, ali je preživel ali ne, vem le to, da sama nisem vedela, kaj storiti. Davni tečaj prve pomoči, ki sem ga opravila, ni zadosti.«
Navsezadnje lahko opišem tudi svojo izkušnjo, kot priča pri prometni nesreči, ko je mlajši moški povozil otroka, ki je ravno v tistem trenutku, ko je motorist z neprilagojeno hitrostjo peljal po naselju, kjer je vožnja z motornim kolesom absolutno prepovedana. Lahko zatrdim: človek v prvem trenutku ne ve, kako reagirati. Otrok ni dihal, motorist, ves krvav, je v šoku nekaj vpil, zmešnjava je bila popolna. Že v naslednjem hipu je otrok, ki smo mu (že prava četa zbranih naključnih mimoidočih) poskušali sprostiti dihalne poti, zadihal in v nekaj minutah prišel k sebi. Glasno je jokal, rešilnega avta pa kar nekaj časa ni bilo od nikoder; ljudje so poškodovancu želeli dati pit vodo, drugi so ga hoteli dvigniti, vsesplošni kraval je na srečo prekinila študentka medicine in umirila dogajanje. Ali smo torej ljudje dovolj pripravljeni in predvsem sposobni pomagati? Tudi ob nenadni smrti?
Predsednica društva za zdravje srca in ožilja Danica Rotar Pavlič odgovarja, da je levji delež vseh nenadnih smrti posledica bolezni srca, ki so bile pred dogodkom lahko znane ali pa tudi ne. »Čeprav je dokončna diagnoza v rokah zdravnika, lahko tudi laiki prepoznajo nekatere znake, ki pomenijo najresnejše opozorilo in nujo po takojšnjem ukrepanju. Ob takih dogodkih takoj pokličemo telefonsko številko 112 in zbrano povemo podatke o bolniku, odgovorimo na zastavljena vprašanja in morebiti prosimo za dodatne napotke. Če ugotovimo znake srčnega zastoja, se takoj lotimo temeljnih postopkov za oživljanje. Za prevoz v bolnišnico je najprimernejše reševalno vozilo z ustrezno usposobljeno ekipo ter opremo za zdravljenje, nadzor življenjskih funkcij in oživljanje.« Prof. dr. Rakovec pa opozarja: »Če znanja prve pomoči ne obnavljamo, se v trenutku, ko bi morali nekomu pomagati, ustrašimo in ga zaradi neprisebnosti ne znamo uporabiti. S tem izgubljamo primeren čas za pomoč.«
Sicer pa Društvo za zdravje srca in ožilja s pomočjo dveh zdravnikov inštruktorjev organizira tečaje temeljnih postopkov za oživljanje dojenčkov in otrok ter tečaj za oživljanje odraslih. Vsak tečaj traja 3 ure in poteka v prostorih posvetovalnice na Cigaletovi 9 v Ljubljani. Tisti, ki si v tečaju želijo osvežiti znanje o prvi pomoči, lahko pokličejo po telefonu 01/234-75-55. Društvo sodeluje tudi v skupni akciji ozaveščanja javnosti o prvi pomoči, ki poteka pod sloganom »Prva pomoč – pomagam prvi«. Če menite, da bi se v trenutku, ko nekdo zares potrebuje pomoč, odzvali podobno kot Marja ali kot jaz, lahko svoje znanje prve pomoči obnovite.

OKVIR: O boleznih srca in ožilja nismo dovolj poučeni
Pa smo sicer ljudje dovolj poučeni, katere motnje srca in ožilja obstajajo? Predsednica društva za zdravje srca in ožilja Danica Rotar Pavlič pravi: »Če bi se Slovenci resnično zavedali ogroženosti, ki izhaja iz dejavnikov, ki spodbujajo razvoj bolezni srca in žilja, bi bili ti najbrž veliko manj razširjeni. Tako pa razširjenost možnih vzrokov za nastanek srčno-žilnih bolezni pri odraslih v Sloveniji še vedno zbuja skrb. Razširjenost kajenja je med odraslimi prebivalci Slovenije 23,7-odstotna, razširjenost splošnega nezdravega prehranjevanja je po predvidevanju 46,5-%, čezmernega uživanja alkoholnih pijač 13,4-% in nevarnega stresnega vedenja 24,3-%. Ob tem je 59 % čezmerno prehranjenih in debelih, 39,6 % jih ima zvišan krvni tlak in 70 % jih ima zvišano vrednost skupnega holesterola.« In dodaja, da ogroženost narašča s številom dnevno pokajenih cigaret. Raziskave so dokazale jasno povezavo med višino krvnega tlaka ter nevarnostjo, da se razvije koronarna bolezen in možgansko-žilne bolezni. Pomembna je, ne glede na smrt nekaterih športnikov, o čemer smo že govorili, tudi rekreacija.
OKVIR: Gibanje naj bo užitek, ne garanje
Redna telesna dejavnost je zdrava ne glede na posamezne smrtne izide na športnih terenih ali ob njih. Blaga do zmerna telesna obremenitev na ravni do 65 % najhitrejšega srčnega utripa, primernega za starost (to izračunamo tako: 220 – leta starosti), je povezana z boljšim treningom in manj srčnimi dogodki. V praksi to pomeni štiri dni v tednu po 20 do 60 minut neprekinjene telesne dejavnosti, ki pospeši srčni utrip.
Prvo pravilo pa je, da med gibanjem vedno prisluhnite svojemu telesu! Če vas spremljajo zdravstvene težave, pri katerih so vam zdravniki priporočili gibanje, se na sprehod odpravite v paru ali skupini. Občutek utesnjenosti in premajhnega prsnega koša, moteče dušenje, pekoč občutek v grlu ter močno razbijanje srca so znaki, da je obremenitev prevelika, zato jo je treba zmanjšati. Vrtoglavica, omotica, migljanje pred očmi ali moteno obrobje vidnega polja zahtevajo takojšen počitek. Osebe s srčno-žilnimi boleznimi naj upoštevajo navodila svojega zdravnika! Kadar imamo vročino, raje ne telovadimo; podobno velja za splošno slabo počutje. Kajenje pred športno dejavnostjo in po njej ni priporočljivo, opozarjajo v Društvu za zdravje srca in ožilja.Tako prof. dr. Rakovec pravi: »Tudi srčnim bolnikom, ki so že preboleli infarkt, svetujemo rekreacijo, v mejah možnega. Podobno velja za bolnike, ki jim srce peša; seveda jim svetujemo rekreacijo v okvirih, ki jih zmorejo.«
OKVIR: Ne pozabimo na redne zdravniške preglede
»Slovenci pogosteje obiskujemo zdravnike kot drugi evropski narodi, zlasti Skandinavci; slednji gredo k osebnemu zdravniku trikrat na leto, mi sedemkrat,« navaja predstojnik kliničnega oddelka za kardiologijo na ljubljanskem kliničnem centru prof. dr. Rakovec. A se hkrati sprašuje, ali zdravnika obiskujemo iz pravih razlogov. Društvo za zdravje srca in ožilja si od leta 2002 naprej prizadeva organizirano in sistematično pregledovati moške od 35. do 65. leta in ženske od 45. do 70. leta. Po podatkih CINDI Slovenija je bilo v Sloveniji v obdobju od leta 2002 do 2004 preventivno pregledanih 409.979 odraslih. To pa je že nekaj, mar ne? Za preventivo poskrbite tudi sami.
Simptomi za bližnjo nenadno smrt
Med najpogostejšimi so bolečina v prsnem košu, utrujenost, vrtoglavica ali izguba zavesti. Tudi stalno sedenje ali telesna nedejavnost sta dejavnika, ki izzivata koronarno bolezen in povečujeta nevarnost, da nas zadene nenadna smrt. Ta nevarnost je za 17- do 26-krat večja pri telesno nedejavnih osebah v primerjavi s telesno dejavnimi. Prav tako velja, da pri popolnoma neaktivni, zasedeni odrasli osebi obstaja do 100-krat večja verjetnost, da jo doleti med intenzivno dejavnostjo nenadna smrt, pri redno dejavni odrasli osebi je ta verjetnost le petkrat večja.
Pomagajmo!
Pri nenadni smrti lahko pomagamo; tako sebi kot drugim, pomoči potrebnim. Če je namreč človek navidezno mrtev, je najprej klinično mrtev. Bolnik izgubi zavest, ne diha, ni zaznati srčnega utripa, nima znakov delovanja krvnega obtoka. Vendar, pozor, ni še mrtev. Kako je to mogoče? Ko neha dihati in se mu ustavi krvni obtok, najpozneje v desetih sekundah izgubi zavest. Nepopravljive okvare možganov začno nastajati po štirih minutah, šele po desetih minutah pa človek umre. Ste to vedeli?

Vesna Deržek