Mojca je začela v trgovinah pridno brati nalepke o vsebnosti glutena v posameznih živilih. Veliko napotkov je našla na spletu. Ko je nekaj časa previdno jedla izključno tista živila, ki niso vsebovala glutena, so vse njene zdravstvene težave izginile. Z začudenjem je opazila, da je izginil tudi nadležni izpuščaj, ki ga prej nikakor ni mogla odpraviti. O utrujenost ni bilo več sledu. Zdravniku je povedala o svojih izkušnjah. Hotel jo je poslati na biopsijo, da bi videli, ali ima celiakijo. Bolezen celiakija, skrajna oblika občutljivosti za gluten, se namreč (pri nas) dokaže zgolj z biopsijo, odvzemom dela tkiva v tankem črevesju. Mojce preiskava ni zanimala. Zanjo je bilo dovolj, da je na lastni koži čutila, kakšne težave ji povzroča gluten, in se mu je zato načrtno izogibala.
Kar tretjina občutljivih za gluten
Občutljivost za gluten še ne pomeni celiakije. Ko ima bolnik celiakijo, so črevesne resice, migetalke, že precej prizadete. Bolnik tako iz hrane ne dobi dovolj hranil. Otroci začnejo pešati v razvoju, odrasli pa počasi, a vztrajno hujšajo in imajo zaradi pomanjkanja bistvenih hranil, vitaminov, mineralov številne zdravstvene težave. Kot po svetu je tudi pri nas zdravstvo predvsem uprto v problem, ki ga pomeni celiakija za otroke. Poleg tega se medicina posveča bolnikom, ki imajo bolezen dokazano. Bolj malo ali skoraj nič pa se ne ukvarja z ljudmi, ki so občutljivi za gluten. Končna posledica te občutljivosti, če ni zdravljena, pa je celiakija.
Ocene, ki so jih seveda naredili Američani (čeprav je celiakija za zdaj pogostejša v Evropi), so, da ima bolezen en odstotek vsega prebivalstva. To pomeni, da je v Sloveniji okrog 20.000 bolnikov s celiakijo. Bistveno več, kar tretjina prebivalstva, pa je občutljiva za gluten, v Sloveniji je to okrog 600.000 ljudi. Velika večina tega sploh ne ve, imajo pa veliko zdravstvenih težav, ki jih zdravijo na vse mogoče načine, ne da bi se zavedali, da težave izvirajo iz hrane, ki jo pojejo. Tega se, žal, ne zavedajo niti njihovi zdravniki. In vendar gre za hudo epidemijo 21. stoletja.
Prikrivanje v druge bolezni
Zdravnica in prehranska strokovnjakinja prof. dr. Shari Lieberman se skoraj vso svojo profesionalno pot ukvarja z zdravljenjem ljudi s spremembami v prehranjevanju. Posebej se je posvetila problemu občutljivosti za gluten. V »zagovor« svojim kolegom zdravnikom opisuje, kakšne kameleonske sposobnosti ima preobčutljivost za gluten. Lahko se »preobleče« v številne bolezni, ki prizadenejo kateri koli organski sistem v človekovem telesu. Ne gre le za prebavne motnje, čeprav se vsa zgodba začne v črevesju. Počasi lahko prizadene organe in tkiva ter povzroča bolezni oziroma znake bolezni kože (dermatitis, luskavico, ekcem, akne, koprivnico), nevrološke motnje (ataksijo –bolezen, pri kateri ne moremo nadzorovati mišic, hude glavobole, vedenjske motnje), avtoimunske bolezni (lupus, multiplo sklerozo, diabetes, skerodermo, bolezen ščitnice, revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis), bolezni v prebavnem sistemu (sindrom razdražljivega črevesja, Chronovo bolezen, ulcerativni kolitis, gastroezofagealni refluks, razjede in seveda celiakijo) ter druge bolezni (sindrom kronične utrujenosti, fibromialgijo, nepojasnjeno izgubo telesne teže, slabokrvnost, kronična vnetja in okužbe, astmo). Za gluten so lahko občutljivi tudi psi in mačke.
To ne pomeni, da naj bi bolniki, ki se zdravijo zaradi naštetih bolezni, zdaj opustili vsa svoja zdravila in začeli jesti hrano brez glutena, pa se bodo kar takoj pozdravili. Lahko pa poskusijo z brezglutensko hrano in bodo sami videli, ali se bo njihovo stanje spremenilo na boljše. Nikakor pa ne smejo opustiti zdravljenja, ki jim ga je predpisal zdravnik.
Dr. Ronald Hoffman iz Hoffmanovega centra v New Yorku, kjer se posebej ukvarjajo z vplivom hrane na zdravje in s presnovo, je opisal nekaj primerov zdravljenja bolnikov, s katerimi se je srečal sam. Štiridesetletna specialistka za dietetiko, ki je delala v bolnišnici, je imela stalne težave z napihovanjem, plini, imela je tudi revmatoidni artritis in celo vrsto alergij (prah, plesen), huda vnetja sinusov in nenehno je bila na meji izčrpanosti. Poleg tega se je v zadnjih nekaj letih zredila za okrog 25 kilogramov. Ker je delala v bolnišnici, je imela na voljo zdravnike specialiste, ki so se posvetili vsaki od njenih zdravstvenih težav posebej. Jemala je veliko zdravil, ki so ji jih predpisali endokrinolog, revmatolog in alergolog, toda nobeno od zdravil ni kaj dosti pomagalo. Prišla je do dr. Hoffmana; ta je naredil krvni test, s katerim je hotel ugotoviti, ali so v njeni krvi protitelesa, ki bi lahko pokazala, da je občutljiva za gluten. Pričakoval je, da bo naletel na eno protitelo, vendar je našel vse tri, ki so značilni za ljudi, preobčutljive za gluten (medicina jih s kraticami imenuje AGA, ATTA in EMA), kar je v celoti potrdilo, da je imela že razvito celiakijo. Takoj je prešla na prehrano brez glutena. Na njeno veliko presenečenje so vse njene zdravstvene težave v nekaj mesecih izginile. Najbolj presenetljivo, tudi za zdravnike, je bilo, da je izgubila vseh 25 dodatnih kilogramov, ki jih je pridobila od začetka svojih zdravstvenih težav.
Občutljivost in alergija
Občutljivost oziroma preobčutljivost na gluten ni isto kot alergija. Pri alergiji se aktivira drug del imunskega sistema, pri katerem se sprošča histamin in ki deluje skoraj takoj, ko ta sistem zazna motilca, napadalca. Občutljivost za neko snov se kaže drugače. Predvsem se ne pokaže takoj, ko jo zaužijemo, temveč šele čez čas. Lahko se zgodi, da se sploh ne pokaže, ampak se škoda povečuje, ne da bi jo človek čutil. Poleg tega, da povzroča celiakijo, dalj časa trajajoča neodkrita motnja – občutljivost za gluten – poškoduje organe, na primer trebušno slinavko; poškoduje lahko tudi živčevje in precejšnjega dela te škode ni več mogoče odpraviti. Poleg tega lahko zaradi stalnega vnetja nastanejo poškodbe tkiv.
Zakaj občutljivost za gluten
Logično vprašanje je, kako je mogoče, da je toliko ljudi občutljivih za gluten oziroma od kdaj taka pogostost. Gluten je beljakovina v žitnem zrnu. Vsebujejo ga pšenica, ječmen in rž. Po vsej verjetnosti ga vsebujejo tudi številna druga žita, čeprav ga načeloma v sebi nimajo. Problem je, ker so tudi ta žita obdelana v istih obratih (mlinih), rastejo na istih poljih kot pšenica (tudi semolina, kamut, pira), zato pride do »kontaminacije«. Bioinženiring je človeštvu v marsičem precej pomagal, pri gensko spremenjenih žitih pa nam je bolj škodil kot koristil. Današnja pšenica ima kar za 90 odstotkov več glutena, kot ga je imela pred sto leti. Zrna pšenice in drugih žit, ki vsebujejo veliko glutena, so odpornejša proti boleznim in napade jih manj insektov.
Paleolitska dieta
Pračlovek je bil na samem začetku lovec in nabiralec. Zgodovina nas uči, da se je paleolitski človek prehranjeval z mesom živali, ki jih je nalovil, in z rastlinjem ter jagodičevjem, ki ga je nabral. Takrat je bil razmeroma zdrav, pokončale so ga okužbe in nesreče. Ko pa je postal poljedelec in je začel pridelovati žita, posebno ko je ta žita začel predelovati, so se pojavile tudi prve kronične bolezni. Zato nekateri zdravniki (pri nas jih je bolj malo, če sploh) ljudem s številnimi zdravstvenimi težavami svetujejo tako imenovano »paleolitsko dieto«.
Pomembno je vedeti, da glutena ne vsebujejo samo žita. Najdemo ga lahko marsikje, zato je treba skrbno pregledovati nalepke z vsebnostjo posameznih sestavin v nekem živilu. Presenečeni boste, ko boste ugotovili, da skoraj ni čokolade, ki ne bi vsebovala glutena. Da ga vsebuje tudi sojina omaka, tamari in terijaki. Navdušenci nad makrobiotično in japonsko hrano ga bodo našli v misu, priljubljeni sestavini za juho miso. Miso je namreč lahko narejen iz fermentiranega ječmena, lahko pa iz fermentiranega riža, ki načeloma ne vsebuje glutena. Paziti je treba pri jedilnem škrobu: če njegov izvor ni naveden, živilo raje pustite. Izogibati se velja natrijevemu glutamatu, ojačevalcu okusa, ki ga pogosto uporabljajo Kitajci (tudi v »naših« kitajskih restavracijah). Pazljivo preberite sestavo pri mešanicah začimb. Za ljudi, občutljive za gluten, niso primerni kosmiči za zajtrk, ki jih že pripravljene dobite v trgovinah. Tudi za oves velja isto kot za druga žita, verjetno je kontaminiran. Posebej velja poudariti, da imajo ljudje, ki so občutljivi za gluten, pogosto tudi druge težave s hrano. Veliko jih ne prenaša mleka in mlečnih izdelkov. Od nadomestkov za žita so primerni kvinoja, amarant, neglutenske moke iz navedenih žit, pa tudi iz riža, tapioke, krompirjev škrob, koruzna moka (pri koruzi se najprej prepričajte, ali vam ne povzroča preglavic; načeloma ne vsebuje glutena, vendar se lahko zgodi, da dela težave), priporočljiva je tudi ajda. Gluten vsebujejo tudi nekatera zdravila, zlasti zdravila proti bolečinam.
Kdo je občutljiv za gluten
S prehrano brez glutena velja poskusiti, če imate naslednje zdravstvene probleme: hiperaktivnost, vitiligo, kronično utrujenost, astmo, revmatoidni artritis, bolezen, pri kateri človek izgubi vse dlake, tudi lase (alopecia areata), avtizem, alkoholizem, Chronovo bolezen, raka (adenokarcinom v tankem črevesju, limfomi, melanomi in druge oblike raka), vedenjske motnje, težave pri učenju, razjede v ustih in prebavilih, depresijo, demenco, dermatitis herpetiformis, diabetes 1, luskavico, fibromialgijo, hepatitis C, neplodnost, bolezni žolčnika, razdražljivost, bolečine v sklepih, bolezni ledvic, jeter in pljuč, migreno, multiplo sklerozo, bolezni živčevja, bolezni trebušne slinavke, krče, osteoporozo, osteopenijo, psihiatrične bolezni, bolezni vranice, bolezni zobne sklenine.
Še enkrat velja opozoriti, da prehrana brez glutena pomaga pri izboljšanju zdravstvenega stanja, zdravljenje je lahko učinkovitejše, se pravi, da morajo bolniki še naprej jemati zdravila, ki jim jih je predpisal bolnik. Dieta brez glutena pomaga, da se izboljša stanje črevesne sluznice. Njene migetalke povečajo absorpcijsko moč črevesja za 30- do 600-krat. Če so poškodovane oziroma če jih je vnetje popolnoma uničilo, je logična posledica, da črevesje ne more vsrkati toliko hranil, kot jih v resnici potrebuje.
Peticija Slovenskega društva bolnikov s celiakijo
V Sloveniji imamo društvo bolnikov s celiakijo, ki ga najdete na spletnih straneh www.drustvo-celiakija.si. Oglejte si njihovo spletno stran in se zaustavite pri peticiji, s katero od ministrstva za zdravje zahtevajo, da se uredi preskrba s hrano brez glutena za odrasle. Kar za druge bolnike pomenijo zdravila, za bolnike s celiakijo pomeni hrana brez glutena. Zato je logično, da bi morali dobiti to hrano enako, kot dobijo drugi bolniki zdravila, ne pa da hrano plačujejo izjemno drago in si jo le redki sploh lahko privoščijo. S podpisom peticije jim boste zelo pomagali. Saj veste, vsak glas šteje.
