Vse revmatske bolezni so boleče. Povzročajo vnetje, otekanje in bolečine v sklepih in mehkih tkivih sklepov ter v mišicah. Osteoartritis je, na primer, posledica izrabljenega hrustanca v sklepih, revmatoidni artritis pa sodi med avtoimunske bolezni. To pomeni, da celice imunskega sistema ne prepoznajo lastnih celic in jih začno napadati, kar se dogaja v ovojnici sklepov. Revmatske bolezni lahko prizadenejo kateri koli sklep. Ker medicina vzrokov za avtoimunske revmatske bolezni ne pozna, jih tudi pozdraviti ne more. Zato sodijo med kronične bolezni, kar pomeni, da se morajo bolniki zdraviti vse življenje. Ker te nadloge prizadenejo zelo veliko ljudi, so tudi precejšnje breme za zdravstveno blagajno. Poleg tega da bolniki potrebujejo veliko zdravil (med njimi so tudi zelo uspešna biološka zdravila), so tisti, ki so še aktivni, veliko na bolniški.
Starost, teža, šport
Osteoartritis prizadene večinoma starejše ljudi. Pri tej bolezni se hrustanec v sklepu obrabi, kosti sklepov zato drgneta druga ob drugo, kar povzroča vnetje, poškodbe in seveda bolečino. Največkrat prizadene kolena, kolke in hrbtenico ter prste na rokah. Vneti sklepi so lahko na dotik vroči, otečejo, postanejo okorni, kar se zlasti zgodi čez noč, ko počivajo. Mišice ob sklepih oslabijo, zato so sklepi tudi nestabilni. Hoja ali kakršno koli premikanje povzroča bolečino. Če so prizadete roke, bolnik ne more prijemati stvari. Zato denimo zjutraj, ko so sklepi najbolj otrdeli, zelo težko vzdržuje telesno higieno. Ko se nekoliko razmiga, je že malce boljše. Poleg starosti so vzroki za osteoartritis lahko tudi debelost, poškodbe ali preobremenjenost sklepov (na primer pri športu), genetika oziroma dedna nagnjenost, mišična oslabelost in druge bolezni, ki lahko povzročijo osteoartritis (recimo če ima nekdo revmatoidni artritis, kronično vnetno revmatsko bolezen, ki navadno prizadene mlajše ljudi v najaktivnejši dobi življenja). Noben vzrok sam po sebi ne bo povzročil osteoartritisa, temveč se vedno najde več različnih vzrokov, ki skupaj povzročijo bolezen.
Pri ljudeh s preveliko telesno težo se bodo najhitreje poškodovali sklepi, ki to težo nosijo: kolki, kolena in križni del hrbtenice. Osteoartritis ni bolezen, ki bi jo dobil prav vsak starejši človek, torej ni nujna nadloga starosti, pa tudi ne nadloga, ki bi jo morali mirno, vdani v usodo, prenašati. Pogosto se namreč zgodi, da si bolniki mislijo, saj mi zdravnik ne more pomagati, sem pač star. Ker bolečin ne more več prenašati, saj vsako jutro teže vstane, si v lekarni kupi zdravila proti bolečinam, ki jih tudi pri nas dobimo brez recepta.
Bolezen je lahko zelo nasilna
Revmatoidni artritis prizadene večinoma ženske (razmerje je ena proti tri). Kot rečeno, imunski sistem napade celice v sklepih. Posledice so hude bolečine, otekli in otrdeli sklepi in s tem povezane težave pri gibanju. Če se bolnik ne zdravi, se mu lahko kaj hitro zgodi, da so sklepi trajno poškodovani, kar povzroča invalidnost. Pri nekaterih je bolezen tako nasilna, da se jim že precej zgodaj lahko zgodi, da potrebujejo na primer nova kolena ali kolke. Pri revmatoidnem artritisu so lahko prizadeti tudi nekateri organi. Bolniki ali bolnice imajo pogosto vročino in so zelo utrujene. Pod kožo se jim lahko naredijo zatrdline kot nekakšne kroglice.
V Sloveniji je revmatoidni artritis tako pogost kot drugod v razvitem svetu. Dobi ga približno en odstotek prebivalcev, kar pomeni, da imamo okrog 20.000 bolnikov s to boleznijo. Mnogi se morajo upokojiti že v prvem letu, potem ko zdravniki ugotovijo bolezen. Ker gre večinoma za mlajše ljudi, se jim dostikrat zgodi, da jim ljudje preprosto ne verjamejo, ko pripovedujejo o svojih težavah. Najhujše pa je, če jim ne verjame njihov izbrani zdravnik. Največ je namreč odvisno od tega, kako zgodaj je bolezen ugotovljena in kdaj se začne bolnik pravilno zdraviti. Z ustreznim zdravljenjem je namreč mogoče bolezen dobro nadzorovati in preprečiti trajne poškodbe, ki vodijo v invalidnost, včasih tudi popolno negibnost in odvisnost od drugih.
Pomembno je zgodnje odkrivanje
Danes revmatologi pravijo, da je bolezen najbolje zdraviti zelo agresivno prav na začetku. Zato je zgodnje odkrivanje izjemno pomembno. Revmatologi po vsem svetu že nekaj let poudarjajo, da je »čas vse«. Zato je tudi pomembno, da gre bolnik z bolečimi in oteklimi sklepi čim prej k zdravniku. Mnogi namreč na začetku revmatoidnega artritisa ne jemljejo dovolj resno. V lekarni si kupijo zdravila proti bolečinam, ki jih je tudi pri nas mogoče kupiti čedalje več, s tem pa si velikokrat naredijo precej škode. Številna zdravila proti bolečinam imajo namreč, posebno če jih jemljemo pogosto in v večjih količinah, hude, celo smrtno nevarne stranske učinke. Zaradi bolečin, ki jih trpijo bolniki z revmatskimi boleznimi, je razumljivo, da užijejo veliko zdravil, predvsem iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil. Ta zdravila lahko poškodujejo sluznico prebavil. Zgodi se, da nastane razjeda, ki začne krvaveti. Če je ne odkrijejo pravočasno, lahko bolnik umre.
Tiste bolnike, ki se zdravijo pri specialistih, redno nadzorujejo, kar pomeni, da revmatologi pregledujejo njihovo kri. Kadar pa bolniki obiskujejo zgolj svojega izbranega zdravnika in mu ne povedo, koliko takih zdravil proti bolečinam pojedo, lahko postane nevarno.
Bolnik lahko sam zase naredi veliko. Ljudje s preveliko telesno težo bodo svojim sklepom naredili največjo uslugo, če bodo shujšali. S tem si bodo zagotovili boljšo gibljivost še za precej let, da življenja brez bolečin v sklepih sploh ne omenjamo. Primerna telovadba bo okrepila mišice, popravila držo in s tem tudi preprečila nadaljnje poškodbe hrustanca. S telovadbo izboljšamo tudi gibljivost sklepov in krepkejše mišice okrog njih bodo preprečile, da bi se poškodovali. Paziti je treba tudi na primerno posteljo – vzmetnica ne sme biti mehka, da se človek kar ugrezne vanjo. Enako velja za stole v stanovanju in v avtu. In še opozorilo: dolgotrajno sedenje pred televizijo naredi več škode kot koristi.