- Premalo spanja, preveč hrane: Raziskava je odkrila, da gostje ene od verig hitre hrane naročijo večje porcije, kadar so prejšnjo noč spali le štiri ure namesto osmih. V povprečju taki pojejo kar en velik hamburger več. Že prej so študije povezale bolezensko debelost s pomanjkanjem spanca, ta raziskava pa je prva, ki je to dokazala tudi pri normalno težkih ljudeh. Glede na to, da sodobni svet pri svojem tempu dela in življenja v povprečju spi premalo, je to gotovo eden od razlogov, zakaj je debelih čedalje več.
- Diete z malo kalorijami redijo: Če ste venomer na nizkokaloričnih dietah in zato v večnem boju s hrano in težo, vam znanstveniki zdaj lahko razložijo, zakaj. Premalo kalorij na dan namreč sproža večje izločanje kortizola, stresnega hormona, ki je povezan z nalaganjem maščobe na trebuhu. Raziskava na kalifornijski univerzi je obenem pokazala, da kar naprej po malem poskuša hujšati kar 46 % vzorčne populacije, 64 % od njih pa težo pogosto pridobi nazaj. Vsi so hujšali s strogimi dietami. Raziskovalci zato priporočajo zmerno zmanjšanje dnevnega vnosa kalorij, pa zato več gibanja.
- Soja zavira debelost: na univerzi v Illinoisu je znanstvenica Elvira de Mejia odkrila še en dokaz o koristnosti soje. Ugotovila je, da ima soja z nekim razmerjem snovi v zrnih sposobnost zaviranja encima, ki sodeluje pri nabiranju maščobe v telesu. Poleg tega učinkuje še protivnetno. Raziskava bi lahko v prihodnosti vodila v razvoj novih zdravil proti debelosti. Navadnim smrtnikom pa hujšanja s sojo žal še ne more priporočiti, saj bi morali zato vsako vrečko te stročnice najprej poslati v analizo, da bi ugotovili, ali je razmerje učinkovin res pravo.
- Zajtrkujte mastno: staro modrost, da si tudi pri dieti lahko privoščimo kar obilen zajtrk, je potrdila tudi raziskava birminghanske univerze. Laboratorijski testi na miših kažejo, da hrana, ki jo zaužijemo za zajtrk, »programira« našo porabo snovi čez dan. Tako bomo ob zajtrku, sestavljenem pretežno iz ogljikovih hidratov, tudi čez dan porabljali predvsem energijo te skupine živil, pri mastnem zajtrku pa bomo porabili več maščob. To sicer ne pomeni, da naj si krožnik napolnimo z ocvirki in klobasicami do vrha, ni pa se treba ustrašiti šunke in jajc, kadar nam zadišijo.

- Napis »zdravo« lakotni: več ko bo v lokalni menzi napisov zdrava izbira, bolj lačni jo boste zapustili, kaže raziskava čikaške univerze. Ne glede na to, kako zdrava ali nizkokalorična je ponudba v jedilnici, če zraven stoji napis »zdravo«, bomo lačni prej, kot če nam isto jed ponujajo kot »slastno in okusno«. Naučeni smo, da nas zdrava hrana ne bo nasitila, čeprav pri sodobnih receptih že davno ni več tako. Menda si lahko pomagamo tako, da si v mislih sami ponavljamo, da jemo slasten polnovreden obrok.
- Odkrili okus za mastno: novozelandski znanstveniki so odkrili, da  imamo ljudje tudi zaznavo za okus mastno, nekateri bolj, drugi manj razvito. Tisti, ki maščobo v hrani zaznajo prej, so večinoma bolj suhi od tistih, ki  mastno slabše okusijo. Mogoče je, da smo zaradi velike količine maščob v sodobni prehrani vsi manj občutljivi za ta okus. Znanstveniki zdaj raziskujejo, kako bi našo zmožnost zaznave mastnega poudarili in s tem pomagali v boju proti epidemiji debelosti.