Delovni zvezki. Eden od razlogov, da brezplačna šola sploh ni brezplačna – pa ne le to, za nekatere je tudi manj brezplačna kot za druge. Delovni zvezki, učni pripomoček, ki naj bi – domnevno – nadgradili in utrdili osnovno znanje, pa se je že pokazalo, da tega vse prevečkrat ne naredijo, niso enaka finančna obremenitev za vse starše. Ta se razlikuje od stopnje do stopnje – prvošolčki so jih že dobivali zastonj, od letošnje jeseni jih bodo tudi drugošolci, pa potem sčasoma še tretješolci, najbolj pa obširna nabirka delovnih zvezkov udari po žepu starše šolarjev tretje triade. Finančno breme se razlikuje tudi od šole do šole, saj delovne zvezke (in njihovo število) avtonomno izbirajo učitelji, pakete učbenikov in delovnih zvezkov sestavijo šole, starši pa se morajo s ceno paketov strinjati. In se tako dogaja, da paket šolskih potrebščin za enega otroka v eni šoli stane nekajkrat več kot v drugi.
Lahko torej to kolobocijo razpletejo starši? Niti ne, res je sicer, da sveti staršev potrjujejo skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in da so že bili svèti, ki so rekli ne, ne požegnamo, preveč je, pa so potem s šolo našli kompromis – učitelji so izbrali kakšen cenejši delovni zvezek ali se kakšnemu morda odpovedali. Verjetno pa je le vprašanje časa, kdaj se bo kakšen dovolj razbesnjen svet staršev vkopal in previsokim cenam rekel, ne, ne in še enkrat ne! In če ne bodo našli kompromisa, šoli preostane le to, da zvezkov ne predpiše, temveč samo »priporoči«, potem pa, kdor bo hotel, jih bo kupil, kdor ne pa ne. Kako bo ravnal učitelj v razredu, kjer bodo nekateri imeli delovne zvezke, drugi pa ne, seveda ne vemo. A delovni zvezki pač ne morejo biti poceni, vijejo roke založniki, dragi so pa zato, ker so naklade nizke. Višjih si ne upajo natisniti, ker jih morebiti ne bi prodali, učni načrti se namreč (pre)pogosto spreminjajo. Ste videli? Ne gre.
In tako morajo nekateri starši – če imajo na primer nizke dohodke ali več otrok v višjih razredih – nakup šolskih potrebščin razporediti čez več mesecev. Še dobro, da že junija dobijo seznam, kaj bodo otroci potrebovali septembra, tako lahko takoj začnejo razporejati finančno breme in po malem investirati v brezplačno šolanje. Nekateri so morali tudi na Rdeči križ po bone – podarijo jih nekatere občine – za šolske potrebščine, ali zvezke dobijo od drugih dobrodelnih organizacij, ki jih naberejo z akcijami. Šolsko ministrstvo si menda srčno želi učna gradiva brezplačno zagotoviti tudi družinam, ki imajo v šoli več otrok, ampak to bodo lahko storili šele takrat, ko se bodo »pokazala dodatna sredstva«. Tole vem iz lastnih izkušenj z dodatnimi sredstvi: silno plaha so in se nikoli, ampak zares nikoli ne pokažejo sama. Če jih hočeš zgrabiti za vrat, jih moraš nadvse premišljeno in popolnoma načrtno sam poiskati.
Je rešitev v digitalizaciji učbenikov in delovnih zvezkov, ki bi stvar vsekakor pocenila? Tudi ne, šolsko ministrstvo je sicer za digitalna gradiva namenilo 300.000 evrov, vendar popolne digitalizacije ne gre pričakovati, izkazalo se je namreč, da je učenje z ekranov, računalniških ali tabličnih, manj kvalitetno od tistega, kar nam v glavo zleze s papirja. Naši otročiči se sicer res rojevajo s pametnimi telefoni v eni roki in s tablico v drugi, glave imajo pa še vedno analogne. In zatorej tisto, kar se naučijo iz tiskanih učbenikov (in delovnih zvezkov) zaleže več kot znanje iz računalnika.
Morda pa se bodo stvari uredile ali vsaj delno drugače postavile same od sebe. Za učbeniške sklade so na ministrstvu v tem šolskem letu namenili okrog pet milijonov evrov. Za vsakega prvošolca bodo odrinili po trideset evrov, za drugošolca pa štirideset. Šole se še vedno same odločajo, kakšen in kako drag paket delovnih zvezkov bodo izbrale, a če bo presegel predvideno vsoto, od ministrstva ne bodo dobile nič več denarja, sredstva bodo morale prerazporediti od drugod. In po šolah se je število predpisanih delovnih zvezkov začelo čudežno zmanjševati. Ne na vseh, na večini pa. Kaže, da vseh delovnih zvezkov vendarle ne potrebujejo tako nujno. Sploh so pa že pred nekaj leti ugotovili, da med učnim uspehom šolarjev in številom delovnih zvezkov, ki jih uporabljajo, ni povezave. Čisto nobene.
Delovni zvezki – zakaj že?
Zarja/Jana št. 35, 27.8.2019
