Nedavni zaroki princa Williama, drugega v vrsti za prestol, in njegove izvoljenke Kate Middleton, vnukinje rudarja, je hitro sledila še napoved poroke. Vzela se bosta v petek, 29. aprila, in po običaju so dan razglasili za državni praznik – naj ima nacija priložnost, da pride od blizu in daleč, v špalirju obkroži ulice s poročnim sprevodom, in se pridruži rajanju. V nasprotju z republikansko ureditvijo monarhija poveže življenje s pravljico, pravljica pa nacijo z njenimi simbolnimi vladarji.
Osebna odločitev Williama in Kate bo za številne Britance (še vedno) dogodek nacionalnega pomena. William je odraščal na očeh javnosti od trenutka, ko sta ga starša Charles in Diana kot dojenčka predstavila svetu. In zdaj bo s pompom in ceremonijo popeljal pred oltar svojo izbranko, s katero bo nekoč sedel na prestol.
Poroka, ki bo stala 10 milijonov funtov, bo za številne zgodovinski dan, dvig naslednje generacije, in to so obredi, ki vežejo monarhijo z ljudstvom. Zdaj, v pluralistični multikulturni družbi, sicer manj, še vedno pa se bodo številni raznežili doma pred televizorjem in na zdravje novega para odprli šampanjec. Poroka pa bo še posebno praznična zaradi štirih zaporednih prostih dni.
Za Slovence z obilico praznikov prost dan ne pomeni veliko. V Britaniji, ki jo vodijo pomisleki delodajalcev, je drugače. Po izračunih naj bi dela prost dan stal gospodarstvo 6 milijard funtov (ki se sicer prelijejo v karije in pivo), zato prostih dni ni več kot za vzorec in, z izjemo božiča, so vsi na ponedeljek. Tako manj motijo gospodarstvo (in dobiček).
Tridnevni konec tedna je največ, kar si lahko Britanci obetajo od praznikov. Ampak letošnji prvomajski praznik bo 2. maja, ki se bo s koncem tedna in Williamovo poroko povezal v štiri zaporedne proste dni, prve po letu 2002. Takrat je v počastitev kraljičine 60-letnice vladanja prostemu ponedeljku sledil prosti torek.
Julija 1981 je prosti dan zaznamoval tudi poroko Williamovih staršev, Charlesa in Diane, to jo je spremljala silovita medijska ihta. Tokrat je ozračje bolj umirjeno, in čeprav so vsi časopisi, celo Financial Times, na naslovnici objavili novico s fotografijo zaročencev vred, se je pričakovanje vsaj na površini poleglo. Produkcija spominskih krožnikov in ročk s fotografijo zaročencev je sicer v polnem zamahu, enako ugibanje o nevestini obleki. Problem naj bi bil, da jo mora narediti britanski kreator, ne pa zaročenkina najljubša oblikovalka, Brazilka Daniella Issa Helayes, ki znane Britanke ovija v svojo znamko Issa.
V pripravah je ves London. Na spletni strani BBC piše neka Georgina: »Tudi jaz bom (ob kraljevski poroki) za prijateljice organizirala veliko zabavo. Nataknile si bomo tiare in srkale šampanjec. Nisem pretirana občudovalka kraljeve družine, je pa prijetno, če lahko v Londonu praznujemo kaj zabavnega. Življenje je dolgčas, to bo prijetna sprememba.«
Podobno sem kraljevsko poroko praznovala tudi jaz, ko je julija 1986 princ Andrew vzel svojo Fergie. Zvečer smo sedli k bučnemu banketu s šampanjcem in vstali ob treh zjutraj, da smo bili v prvi vrsti ob ulici, po kateri se je proti poldnevu peljala zlata povorka. Številni so prišli že pred nami – že prejšnji dan – in so v spalnih vrečah prenočili kar na ulici, da si zagotovijo najboljši razgled. In ko se je na vrhuncu poroke iz milijona grl vzdolž cest razlegla himna Bog živi kraljico, me je premagalo vzdušje. To je doživetje, vredno potovanja v London.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 48, 30.11.2010
