Kar pišem danes, ni lahkotno branje, je pa nekaj, kar boste morale razumeti. Hrana na svetovnih trgih se spet vrtoglavo draži. Od tam do vašega krožnika in do luknje v vašem žepu ni daleč in prav je, da veste, zakaj.
Na mojo porabo nima višja cena riža ali celo žita nobenega vpliva, za druga usta pa morda ni vseeno. Če bo šlo tako naprej, lahko cena hrane tudi v Sloveniji za marsikoga pomeni razliko med sitim in lačnim otrokom. Takrat se bo premožni del Slovenije obdal z zidovi in varnostniki v strahu pred sodržavljani, ve pa se boste morale znajti, kot boste vedele.
Te dni so po svetu spet nemiri zaradi višjih cen osnovnih živil. V revnih delih sveta je cena hrane vprašanje preživetja. Po poročilih Združenih narodov na svetu vsakih pet minut od lakote umre otrok. Sestradani ljudje tvegajo življenje, da se prebijejo v Evropo, »kontinent mleka in medu«. Nekega dne bodo potrkali na vaša vrata.
Kot pravkar piše Stephanie Flanders, urednica za gospodarstvo na BBC, se kljub vsej globalizaciji za velik del sveta življenje se vedno vrti okrog pesti osnovne prehrane, zato lahko višje cene hrane spodnesejo vlade. Nasilne demonstracije so v severni Afriki, ker se je podvojila cena moke in sladkorja. V Keniji matere ne morejo več prehranjevati družine, saj se hrana dnevno draži. V Indiji se je v enem mesecu cena čebule potrojila. Vlada Južne Koreje je na trg sprostila zaloge hrane, da bi preprečila inflacijo. V Indoneziji predsednik prepričuje prebivalstvo, naj se začne samo oskrbovati s kmetijskimi pridelki. Cena čilija, ki v njihovi prehrani sodi med osnovna živila, se je v enem letu početverila.
Cena hrane je že skoraj dosegla cene iz leta 2008, ko so se osnovna živila v enem letu podražila za trikrat, kar je v nerazvitih državah sprožilo nemire, v zahodnih pa inflacijo, zaradi katere vlade niso mogle znižati obrestnih mer pred začetkom finančne krize. Potem so se cene živil sesule, pa spet zrasle za 70 odstotkov v treh mesecih. Ta scenarij jojo se zdaj ponavlja in tega ne povzročajo običajna nihanja zaradi boljše ali slabše letine, višje ali nižje cene dolarja ali nafte, niti nesposobnost vlad.
Na svetovni trg s hrano so se spustili špekulanti.
Več o tem v oddaji Face the Facts (Soočite se z dejstvi), ki jo najdete v arhivu BBC-jeve postaje Radio 4 v četrtek, 13. januarja, ob 12.30. Novinar John Waite ugotavlja, da so se špekulanti namesto nezanesljivih delnic in obveznic lotili superprofitnih investicij v hrano, kar povzroča nestabilnost. Poleg tržišča za dejanske surovine (»spot« tržišče) obstaja trg za »futures«, nakup letine, ki je kmetje niso še niti posadili. Ta omogoča špekulacijo in dvig cene v zelo netransparentnem postopku, ki ga je omogočila deregulacija v ameriški zakonodaji. V bistvu gre za stavo, kakšna bo prihodnja cena. Ker nastopajo pri tem največji svetovni finančni akterji, kot so pokojninski skladi in orjaški »hedge« fondi, pa lahko ceno tudi sami ustvarijo. Cena hrane se povzpne v nebo in v žepe investitorjev se zlije profit s krožnikov lačnih množic. Dobesedno.
Združeni narodi so postopek imenovali tihi množični pokol in zahtevajo regulacijo trga z živili. Proti temu se bori finančna industrija, predvsem ta s centrom v Londonu. Z milijardami financira nasprotne raziskave in lobira pri zakonodajalcem.
Berem, da je neki špekulant pokupil skoraj vso prihodnjo svetovno letino kakava. Čokolada bo naslednje leto dražja, kot si mislite.
Piše: Jana Valenčič Jana št. 3, 18.1.2011
