Naše nadzorne organe so o pošiljki »dioksinskih« piščancev takrat obvestili Avstrijci in nekaj več kot 10 ton perutnine je bilo zato hitro umaknjene iz prodaje. Podatka o tem, koliko zastrupljenega mesa so ljudje pojedli, ni objavil nihče! Tokrat je vir dioksina enak, torej odpadna olja iz industrije, konkretno industrije biodizla, zatajila pa je informacija o tveganju. Zasebni laboratorij je namreč že 19. 3. 2010 našel dioksin v vzorcih, zdravstvena oblast pa je dobila te podatke šele 27. 12. 2010. Glede na dejstvo, da je informacija potovala kar devet mesecev, moramo vztrajati, da državni neodvisni nadzor nad kakovostjo hrane ostane nedotaknjen. Za nekatere, in ve se, za katere, je namreč hudo moteč. Torej roke proč od javnega interesa! Zasebnim laboratorijem ni zaupati varovanja javnega zdravja. Vsega pač ni zdravo privatizirati in deregulirati! Nevarna praksa industrije krmil, ki živalim primeša v hrano ostanke maščob za industrijsko rabo, se mora takoj končati. Odgovorni v Sloveniji sicer hite zagotavljati, da dioksina v naši hrani ni, vendar je resnica drugačna. Dioksin je mogoče najti kjerkoli in kadarkoli, predvsem pa zanj ni nikakršnih varnih odmerkov, ker se kopiči v organizmu!
Tisočkrat bolj strupen od arzenika
V svetu sintetičnih kemikalij uživa dioksin sloves zahrbtnega morilca, izmuzljive kemične pošasti s popolnoma nepredvidljivim učinkovanjem. Dioksin, ki ga kemiki označujejo s formulo 2,3,7,8 TCDD, je le najbolj strupen član svoje družine, ki sicer šteje še 74 članov. Toksikologi vedo, da je tisočkrat bolj strupen od zloglasnega arzenika. Dioksin nastaja kot stranski produkt, kemična smet, pri številnih procesih v kemični industriji, predvsem pri proizvodnji pesticidov. Totalni herbicid 2,4 D, ki ga pri nas uporabljajo za uničevanje vseh rastlin na izbranih površinah, npr. tlakovanih dvoriščih in poteh, ga vsebuje vsaj 0,2 odstotka!
Dioksin se sprošča v papirni industriji, pri gorenju fosilnih goriv in pri sežiganju odpadkov, predvsem plastike. Zelo obstojen je in se kot senca smrti širi po prehranjevalnem spletu ekosistema. Skupaj s svojo strupeno druščino, s PCB in DDT, ima namreč sposobnost vezave v maščobno tkivo organizmov in prav neverjetno stopnjo biomagnifikacije v prehranjevalni verigi. Meritve so pokazale, da v prehranjevalni verigi sediment-fitoplankton-zooplankton-nižji raki-male ribe-večje ribe-človek njegova stopnja biomagnifikacije doseže tudi večmilijonske vrednosti. Zaradi te svoje lastnosti se lahko pojavi kjerkoli in kadarkoli, in to v kakršnihkoli koncentracijah.
Smrtonosen že v majhnih količinah
Dioksin postavlja s svojim učinkovanjem na glavo toksikološki aksiom, ki govori, da je učinek vsakega strupa premo sorazmeren s prejeto količino tega strupa. Toksikologi so le strmeli, ko so ugotovili, da visoke koncentracije dioksina v organizmih ne povzročajo vedno opaznih zdravstvenih težav, nasprotno pa lahko izjemno nizke koncentracije dioksina v določenem času povzročijo pravo razdejanje in smrt osebkov. Dioksin učinkuje prikrito in zahrbtno, njegovih učinkov sprva sploh ni zaznati, kajti zanj je značilno zapoznelo delovanje. Bolj enostavno bi lahko rekli, da udari nepričakovano in dokončno in takrat ni zdravila za žrtev.
Druga lastnost njegovega učinkovanja je transgeneracijski učinek. Kontaminirane nosečnice, ki sicer nimajo opaznih zdravstvenih težav, lahko strup po placenti prenesejo na otroka, ki ga nosijo, ali pa s svojim mlekom zastrupijo dojenčka. Dioksin je »popoln« strup, saj učinkuje na več načinov in na številne organe, povzroča kongenitalne malformacije (razvojne napake zarodkov); zastruplja centralni živčni sistem v fazi njegovega razvoja ter povzroča mentalne in psihomotorne motnje otrok in odraslih; kot hormonski motilec ruši občutljivo hormonsko ravnovesje; kot strup imunskega sistema povzroča njegov razpad; je poglavitni krivec za skokovit porast endometrioze pri ženskah; povzroča slabšanje oplodilne sposobnosti moških in povzroča rakava obolenja. Kar zajeten dosje množičnega morilca! Pa si poglejmo posamezne strani tega grozljivega dosjeja.
Majhni penisi in poškodbe možganov
Spoznali smo že, da se strup prenaša na potomstvo po placenti na plod ali pa z materinim mlekom na dojenčka. V prvem primeru se pojavljajo hude razvojne anomalije in abortusi, v drugem pa zastrupljanje otrok z vsemi posledicami. Razvojne anomalije se pokažejo pri dečkih kot nespuščeni testisi, izjemno majhni penisi, kot hipospadija (uretra v razvoju ne doseže vrha penisa) ali pa kot težka mentalna retardija. Mleko doječih mater je lahko močno kontaminirano. Raziskave so pokazale, da dojenčki po 6 mesecih dojenja lahko prejmejo toliko dioksina, kolikor znaša dopusten življenjski odmerek za človeka! V tem času prejmejo vsak dan petkraten dopusten odmerek za 75 kg težko odraslo osebo! Nič čudnega torej, da se lahko že pri otrocih pojavijo poškodbe višjih možganskih funkcij ali psihomotorne motnje (nezbranost, hipermotorika, motnje spomina, izguba fine motorike). Pogosto pa se pojavijo zapoznele posledice pri odraslih, in sicer neozdravljive poškodbe imunskega, endokrinega in živčnega sistema.
Tipični hormonski motilec
Dioksin se ponovno izkaže kot popoln strup, saj učinkuje tudi kot tipičen hormonski motilec. Hormonski motilci (HDC-Hormone Disrupting Chemicals) so snovi, ki zmedejo komunikacijo nevroendokrinega sistema in povzročajo hormonske motnje, motnje v razvoju zarodka, sesutje imunskega sistema, uničijo plodnost in sekundarne moške spolne znake ter posredno povzročajo rakava obolenja, predvsem na razplodnih organih. Pri moškem spolu povzročajo t. i. sindrom TDS (Testicular Disgenesys Sindrome), za katerega je značilen upad števila spermijev, padec testosterona in rak mod. Pri ženskah pa raka rodil in dojk ter endometriozo. To so popolni strupi, ki učinkujejo že v koncentracijah, tisočkrat nižjih od meje zaznavanja najsodobnejše analitske kemije. Skratka, v vzorcu jih merjenje ne zazna, zato njihovo učinkovanje proučujejo z metodami biomonitoring. Dioksin je tesno povezan s pojavom endometrioze. Endometrioza je obolenje žensk, ko maternična sluznica preraste površine drugih organov v medenici. Do leta 1921 je bilo v vsej svetovni medicinski literaturi opisanih le 20 bolnic z endometriozo, danes z njo oboleva že več kot 20 odstotkov rodne ženske populacije! Silovit porast endometrioze po 2. svetovni vojni sovpada s kemizacijo našega okolja! Poskusi na opicah rhesus so pokazali, da se je bolezen razvila šele 10 let po tem, ko so bile poskusne živali izpostavljene dioksinu. Raziskave na ljudeh pa so nedvomno dokazale korelacijo pojavnosti endometrioze s povečano koncentracijo dioksina v krvi obolelih. Naj dodam še podatek, da je dioksin najhujši kancerogen, kar jih poznamo. Komentar ni potreben!
Nosečnice, pozor!
Kako se obvarovati tega peklenskega zvarka, je težavno vprašanje, saj smo spoznali, da je vsepovsod in nikjer. Nekaj pa le lahko storimo. Predvsem rodne ženske in otroci naj pazijo, da ne jedo rib, živalskih maščob in mesa ter sira in masla iz območij industrijskega kmetovanja. Kupujmo sonaravno pridelano hrano znanega porekla, ki izvira iz kratkih prehranjevalnih verig, ter na najmanjšo mero zmanjšajmo stik med hrano in plastiko. Ne sežigajmo plastike! Opozorilo, ki ga polagam na srce vsake ženske, pa je: Od rojstva do konca rodnega obdobja pazite na svojo prehrano in rojevajte svoje otroke čim prej, saj tako lahko storite največ za njihovo zdravje!
Piše: Anton Komat Jana št. 3, 18.1.2011
