Mnenja

Zakaj bančniki ne marajo zlata

Jana
7. 11. 2011, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Kakšnih večjih finančnih potreb trenutno nimam, z varčnostjo in pametnim obračanjem denarja sem nekaj prihranila.

Janin finančni kotiček

Z zanimanjem prebiram finančne nasvete. Pa ne le vaše. Tudi v drugih časopisih in revijah. Najbolj me zanimajo neodvisni svetovalci, saj pri drugih vem, kaj lahko pričakujem, namreč reklamo za premoženjski produkt institucije, v imenu katere pišejo. Na osnovi različnih mnenj si poskušam ustvariti mnenje oziroma izluščiti iz teh nasvetov tisto najboljše za lastno finančno situacijo. Sem v srednjih letih, približno deset let še moram oddelati. Kakšnih večjih finančnih potreb trenutno nimam, z varčnostjo in pametnim obračanjem denarja sem nekaj prihranila. Zaradi neugodnega položaja in velike negotovosti glede denarne prihodnosti seveda iščem zase varne načine, kako vsaj ohraniti prihranjeno vrednost. Med drugim sem se odločila, da približno polovico prihrankov naložim tudi v plemenite kovine. No, tu imam vprašanje za vas. Pred časom sem brala vaš finančni nasvet glede naložbe v zlato, kakšen teden pozneje pa nasvet nekega drugega neodvisnega strokovnjaka, ki je svetoval glede tega povsem nasprotno, namreč da je za dolgoročne vlagatelje v zlato zdaj že daleč prepozno, da je nalaganje v zlato samo za špekulante. Poskušala sem verjeti vsakemu malo. Pač po načelu, da ima vsak delno prav, da je resnica vselej nekje vmes.
Zanima me, kaj boste rekli. Hvala in lep pozdrav, bralka s Štajerskega

 

Spoštovana bralka, izredno vesel sem vašega realnega odnosa do denarja in razmišljanja. To, da veliko preberete, pridobite zase koristne informacije in se nato lahko odločite po lastni presoji, je v času, polnem informacij in dezinformacij, zlata vredno. Komentarji naložbenih priložnosti so si bili vedno različni, še posebno je to opaziti danes, ko vsem, tudi finančnim institucijam primanjkuje denarja. Lov na stranke je torej odprt, dovoljena so skoraj vsa sredstva, etika je v večini primerov postala drugotnega pomena. Sedaj gre za preživetje. In tu sta plemeniti kovini (zlato in srebro) moteč element, ker imata lastno vrednost, nista povezani z nikakršnimi obljubami organizacij ali vlad in sta neodvisni od njihove likvidnosti ali dobre volje. Zaradi tega ju politiki, bančniki in finančne institucije ne marajo. Definicija špekulacije je preračunljivo ravnanje v upanju na dobiček, to pomeni, da je vsaka naša trenutna odločitev verjetno posledica določene špekulacije. Tudi ob bančnem depozitu špekuliramo, da bo obljubljena obrestna mera pokrila realno inflacijo. Trenutna finančna situacija je tako občutljiva in ranljiva, da je po mojem globokem prepričanju nujno imeti v plemenitih kovinah najmanj 25 odstotkov svojega finančnega premoženja. Poglejmo nekaj dejstev, ki po mojem mnenju podpirajo tako odločitev. Skupna zadolžitev evropskih finančnih korporacij dosega 148 odstotkov BDP Evropske unije in to samo ob upoštevanju dolga, ki je vključen v »bilance stanja« teh korporacij. Samo nemške banke bodo do konca prihodnjega leta za poplačilo obveznosti iz naslova izdanih obveznic potrebovale okrog 140 milijard svežega denarja. Za pokrivanje trenutnih obveznosti iz naslova sociale (pokojnin, zdravstvenega varstva in podobno), ne da bi odpravili ali zmanjšali koristi upravičencem, bi morala imeti povprečna evropska država na razpolago več kot za 400 odstotkov trenutnega BDP. Celotni bančni sistem Evrope je (z nekaj izjemami) tako rekoč plačilno nesposoben. Številne evropske države so plačilno nesposobne. Celo Nemčija, ki je znana kot motor Evropske unije, ima realni delež dolga v BDP več kot 200 odstotkov. Trenutne cene plemenitih kovin so torej izjemna naložbena priložnost, ki jo gre pograbiti z obema rokama, kajti cene bodo v prihodnje še precej višje. Čeprav danes še velika večina tistih ljudi, ki želijo vlagati v plemenite kovine išče »pravo« nakupno ceno, ki je po mojem mnenju nepomembna bomo kmalu priča obdobju, ko nihče več ne bo spraševal po višini nakupne cene zlata ali srebra, le hoteli ju bodo dobiti v svojo posest. In to zagotovo ne bodo prijetni časi za tiste, ki bodo ostali brez njiju.
In sta edini pravi denar, ki svojo funkcijo uspešno opravljata že več tisočletij. 

Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati k razmišljanju, sami pa se morate odločiti, katera naložba je za vas najboljša. Z vsako odločitvijo boste tvegali. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj se lahko od objave spremenijo.
 

Svetuje: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec

Jana št.: 44/ 2011

Vprašanja za premoženjskega svetovalca nam lahko pošljete na naslov: Uredništvo Jane, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti na: jana@delo-revije.si, oboje s pripisom: Janin finančni kotiček. Zaradi boljšega razumevanja vašega vprašanja nam prosim čim bolj natančno opišite vašo finančno situacijo.