Gledalci predstave Argonavti v Slovenskem mladinskem gledališču niso navdušeni samo nad njenim sporočilom, ampak tudi nad izjemno igralsko zasedbo, v kateri sta tudi dva izjemna mlada talenta. Voranc Mandić, sin Marka Mandića in Pie Zemljič, ima 18 let in je dijak Gimnazije Poljane. Po gimnaziji si namerava vzeti nekaj premora, razmišlja pa, da bi se zatem vpisal na AGRFT, na igro, vendar to še ni njegova dokončna odločitev. Mark Jacob Cavazza, sin Sebastiana Cavazze, pa ima 24 let in zdaj končuje AGRFT, sicer pa je zelo uspešen tudi kot glasbenik. Na glasbeni sceni deluje pod imenom Vazz in ima že kup oboževalcev.
Prvič sta se srečala poleti, saj sta skupaj snemala film Blok pet, njun odnos pa je tako kompleksen, da ga Mark ne zna prav določiti. To je seveda šala, mladeniča prav dobro shajata drug z drugim. V predstavi igrata polbrata, a nimata veliko skupnih prizorov na odru. Čisto drugače je bilo v filmu, kjer sta v precej skupnih prizorih zaigrala najboljša prijatelja.
V predstavi torej igrata polbrata, v resnici pa imata oba brata. Kako se razumeta z njima?
Voranc: Super je, dobro se razumeva. Oba hodiva na Gimnazijo Poljane in se druživa tudi med odmori. Srečujeva se v najrazličnejših krogih.
Mark: Tudi midva z bratom se dobro razumeva, je pa tako, kot opozarja tudi predstava, da je vsak od nas posameznik s svojimi težavami. Učim se sprejemati brata takšnega, kot je, in ne pričakujem od njega, da bo nekaj, kar on ni.
Da ste prišli do takšne modrosti že pri tej starosti, je veliko glede na to, da imamo odrasli običajno v odnosih težave prav s sprejemanjem drugih. Kaj pa vi mislite o tem, Voranc?
Voranc: Strinjam se, da je treba druge sprejemati takšne, kakršni so, ampak ne bi mogel reči, da sem že tako daleč, kot je Mark. V predstavi odlično povzamemo, kje tudi pri tistih, ki sprejemajo, to ni čisto na tej ravni. Na primer Maggie Nelson, avtorici romana, ki je bil navdih za našo predstavo, ni všeč, da gre njen mož v tranzicijo, torej spremembo spola, se pa zaveda, da se mora s tem sprijazniti …
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 1., 3. januar, 2024.
