»Kaj če bi se dobili kar na naši plaži?« me je povabila 59-letna diplomirana ekonomistka Marija Imperl iz Radeč, direktorica javnega zavoda Kulturno turistični rekreacijski center (KTRC) iz Radeč. Kakšni plaži? Imajo v Radečah plažo? Marija se je iz srca nasmejala moji začudenosti. »Pa še kakšno plažo, tam imamo tudi formo vivo, ne samo plažo!« Izkazalo se je, da ima Marija prav. Radeška plaža je urejen prostor na nabrežini reke Save, tam je reka dobila svoje pomole in pristan, tam imajo svoje prostore prijazna gostilnica, turistično-informacijski center in radeški splavarji. »Včasih je bil tu samo travnik. Pred petnajstimi leti sem napisala pravljico in sanjala … To svojo pravljico sem takrat prebrala radeškim splavarjem, ko je po Savi zaplul prvi turistični splav. Na tej vožnji sem posadila seme in to je jeseni 2013 vzklilo,« je pripovedovala Marija Imperl, ki je v svojem okolju znana po tem, da veliko večino svojega časa posveti prostovoljnemu delu. Kaj ji to pomeni, sem jo vprašala. »Prostovoljstvo? Prostovoljstvo je način mojega življenja!« je bila preprosta v odgovoru.

Radečani so Savus, kot se prostor na nabrežini Save imenuje, vzeli za svoj. »Kadar ob nedeljskih jutrih gledam, koliko ljudi se tam sprehaja, druži, pogovarja ali pa samo molče sprehaja, se zavem, da se je moja pravljica, ki sem jo napisala pred približno petnajstimi leti, uresničila,« je povedala Marija brez lažne skromnosti. Iz vsake njene besede je vela ljubezen do domačega kraja. To ljubezen svojemu kraju in ljudem ne izkazuje samo z besedami, v to ljubezen je vtkano na tisoče ur prostovoljnega dela. »Pri projektu Savu – mimogrede,  Savus je antično rečno božanstvo, ki živi v reki in čuva splavarje –, so sodelovali mnogi, ne samo jaz! Načrt je izdelal domačin, opremo za učno pot, ki se vije ob Savi, smo izdelali v glavnem sami, in to vse prostovoljno. Nič ni bilo težko dobiti ljudi za to delo,« je pohvalila »svoje« Radečane Marija.

Članek v celoti preberite v reviji Zarja št. 14, 22.9.2015