Ljudje

Bo kdo zbežal iz dvorane?

MARIJA ŠELEK
12. 11. 2009, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Do Kluba Cankarjevega doma vodi dvigalo, ki nima vmesnih postaj: samo začetno in končno tipko. In tudi druščina, ki smo jo prav tam malce zmotili v ustvarjalnem procesu, ima dve skrajnosti - so noro zabavni ali pa naporni. Mlačni niso. Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Šparovec in Miha Brajnik se te dni vneto pripravljajo na sobotno premiero narodne komedije Ločeni odpadki.

Do Kluba Cankarjevega doma vodi dvigalo, ki nima vmesnih postaj: samo začetno in končno tipko. In tudi druščina, ki smo jo prav tam malce zmotili v ustvarjalnem procesu, ima dve skrajnosti – so noro zabavni ali pa naporni. Mlačni niso. Boris Kobal, Jaša Jamnik, Lotos Šparovec in Miha Brajnik se te dni vneto pripravljajo na sobotno premiero narodne komedije Ločeni odpadki. Kaj nam je torej zakuhal glavni avtor predstave Boris Kobal? Nekaj grenkobe, morebiti pri nekaterih malce jeze in užaljenosti, večinoma pa dozo smeha in črnega humorja. Ampak pozor! Morate se znati smejati na svoj račun. Tokrat so se spravili na Slovence, naše strasti, obsesije in manije.

Spravljati ljudi v smeh se mi nikoli ni zdela prav posebno lahka naloga in zato nekako razumem komike, ki so v zasebnem življenju zadržani in ne stresajo šal naokoli kot za stavo. Zato sem bila pripravljena, da na ponedeljkovi večerni vaji za novo komedijo Borisa Kobala ne bo tako sproščeno, kot bi si kdo mislil – predvsem pa si nisem delala utvar, da se bom noro zabavala. No, pa sem se uštela. Sploh ni bilo živčno, še malo ne naporno, štirje dedci pa so bili neznansko zabavni. Pravzaprav je videti, da se imajo skupaj prav fino, da se smejejo drug drugemu, hkrati pa si drug drugega tudi neusmiljeno privoščijo.
Torej, kdo je zakuhal novo komedijo? »Vse jaz. Drugo vprašanje?« v svoji maniri izstreli Kobal. Jamnik hitro doda: »Prosim, da zapišete prav s temi besedami: ideja, zasnova in uprizoritveni diskurz – to je on, Boris Kobal.«
In Kobal je tudi največ govoril, kar je povsem pričakovano, če pa se Jamnik ni mogel odločiti, ali je on tisti izmed fantastičnih štirih, ki je pameten in modro govori, ali bi bil raje lep. Lotos Šparovec je bil tisti, ki je predvsem modro molčal in vsake toliko s svojim globokim glasom kaj dodal.
Posledica komedije je holesterol
In kako se je porodila ta genialna ideja o narodni komediji? »Vse v moji glavi,« spet Kobal, prav nič skromno. Ampak taki odgovori na banalna vprašanja mu pristajajo. In zakaj pravzaprav bi bil skromen? Kobalu se zadnje čase sila radi smejemo in vedno znova nas s čim preseneča. Tokrat ima ustrezne pomagače. Zasnova komedije je nastala že pred poldrugim letom, resneje pa delajo od letošnjega junija. Na začetku je Kobalu in Jamniku delal družbo še Gregor Čušin, ki je medtem projekt zapustil zaradi osebnih razlogov. Ali nastajajo scenariji za takšne komedije med neformalnimi druženji, tako spotoma, kot bi se nam laikom zazdelo? »Ne ne, to so zelo resna poslovna kosila. Tukaj ni zajebancije,« se oglasi Jamnik, Kobal pa doda, da je vse skupaj nastalo na račun holesterola, trigliceridov in sladkorja. »Tukaj se dobro vidi, koliko smo žrtvovali za to,« nadaljuje Jamnik.
Ja, morda so res žrtvovali svoje zdravje in nesojena izklesana telesa, saj je igralska zasedba Ločenih odpadkov kar dobro grajena. Z izjemo Mihe Brajnika, ki je v ekipo prišel kot Čušinova alternacija. Po odpovedi Čušina so k projektu povabili Lotosa Šparovca in njegov prihod je pomenil tudi marsikatero vsebinsko dopolnitev. »Smo morali tekst predelati za igralca velikega formata,« se Šparovec pošali na račun Brajnikove nizke postave. Kobal nemudoma pristavi, da je predstava pridobila tudi težo, Jamnik pa doda, da je pridobila tudi malo višine, s čimer se prej niso mogli ravno pohvaliti. In potem padajo dovtipi o prejšnjem horizontalnem karakterju predstave in zdajšnjem bolj pokončnem formatu ter o tem, da se Brajnika na oglasnem plakatu vidi samo tako, če dobro pogledaš proti dnu plakata. Medtem vstopi zamudnik – Miha Brajnik – in Jamnik takoj prida: »Za zapisnik – vstopil je Brajnik, a ga ni nihče opazil.« In tako naprej in nazaj drug drugega malce pikajo, bodejo – tako kot bodo zbodli marsikaterega gledalca v občinstvu.
O Slovencih v hrvaškem saboru
Kaj lahko torej pričakujemo od vaše druščine v tej predstavi? »V tem vprašanju smo si edini. To tudi nas zanima.« Kobal je prav glede te predstave najbolj radoveden, kako jo bo občinstvo sprejelo. Komedija vsebuje precej črnega humorja, poimenovali pa so jo narodna, saj se v njej ukvarjajo s slovenskimi (narodovimi) obsesijami, manijami, govorijo o strasteh in depresijah, nevoščljivosti, privoščljivosti, travmah in kompleksih.

Več v reviji Jana, št. 45, 10. 11. 2009