Kaj se dogaja s slovensko plodno zemljo? Slovenci pridelamo čedalje manj hrane in že dolgo se nismo več sposobni prehraniti sami. Pa bi se lahko! A ker raje uvažamo cenejšo tujo hrano, jemo vedno slabše. Do kdaj še? Svetu preti prehranska kriza. Hrane je čedalje manj. Če bomo večinoma odvisni od tujcev, lahko tudi nas kaj kmalu pričakajo prazne police trgovin. Nas bo še pravi čas spametovalo? Svetovni sistem prehrane je v čedalje večji krizi. »Da, svetovni sistem prehrane počasi razpada. Prevozi hrane med celinami so upadli za 30 odstotkov, kar je posledica zapiranja državnih meja. Številne države hrane ne izvažajo več, ker jih preveč skrbi lakota domačega prebivalstva. Hrane je čedalje manj, ker se po vsem svetu obdelane kmetijske površine zmanjšujejo zaradi širjenja cest, novogradenj in drugih razlogov. Poleg tega so velik del teh površin po svetu namenili za proizvodnjo biogoriv namesto za hrano, ogromen del preostalih pa je namenjen za krmljenje živali. V zadnjih sedmih letih so se zato cene žit na svetovnih trgih povišale za 300 odstotkov. Kaj kmalu nas lahko doleti kriza zaradi premalo hrane – tako zaradi krize na svetovnem trgu kot zaradi katastrofalne samopreskrbe z domačo hrano v Sloveniji. Lahko se zgodi, da bomo imeli tudi v naših trgovskih središčih prazne police. Ker hrane preprosto ne bo več dovolj, cene pa se bodo povečevale,« pravi samostojni raziskovalec Anton Komat. Zdaj govorimo le o ekonomskih emigracijah, dodaja, ki kaj kmalu lahko postanejo emigracije lačnih, teh pa ni mogoče ustaviti. Zdaj je na svetu že milijarda ljudi lačnih in število se še povečuje! »Naslednji korak od lakote je ropanje trgovin, kar se jim je že zgodilo na Tajskem, ko so polja namenili za biogoriva.« Slovenci kar dve tretjini hrane uvažamo! Doma pridelamo čedalje manj in hrane. »V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo skoraj kar osemdeset odstotkov hrane pridelali v Sloveniji. Z globalizacijo smo naše kmetijstvo večinoma preusmerili v pridelavo hrane za živali oziroma živinorejo namesto v prehrano za ljudi. V Evropi je zdaj Slovenija predzadnja po površini plodne zemlje, torej obdelane kmetijske zemlje na prebivalca! V Evropi je glede na to za nami le Finska. Zdaj Slovenci kar dve tretjini hrane uvažamo! Še tiste obdelane kmetijske površine, ki jih imamo pri nas, so v 70 odstotkih namenjene za krmljenje živali, na njih rastejo krmne rastline zanje. Če bi na neki kmetijski površini pridelovali rastlinsko hrano za ljudi, bi je dobili desetkrat več, kot s to enako količino rastlinske hrane nazadnje pridobimo mesne hrane, ki je nazadnje sploh ne porabimo toliko. Take prehranske katastrofe na svetu in pri nas, kot je zdaj, še ni bilo,« poudarja Komat. Več v Jani, 9.3.2010