Včasih je veljala poročna fotografija za nekaj cenenega, kičastega. Danes se ji tudi na Slovenskem posvečajo izvrstni fotografi, cene pa sledijo kakovosti. Začno se pri 300 evrih in končajo pri dobrih 2000. Večinoma je tako, da bodoče neveste, ki želijo nekaj več, naredijo pravo raziskavo na trgu poročnih fotografov in dobra spletna stran s še boljšimi fotografijami je najboljša izkaznica.

Časi, ko so prijatelji malo šklocali na prijateljevi poroki, so mimo. Zahteve poročne fotografije so se tako dvignile, da morajo biti poročni fotografi popolnoma predani svojemu delu: od spremljanja modnih smernic do seznanjanja s tehnologijo, hkrati pa mora biti dober poročni fotograf tudi psiholog. Vrhunski poročni fotograf Miloš Horvat denimo žanje sadove odličnega dela s čedalje več naročili v tujini. In je zagotovo svetal zgled poročnim fotografom po Sloveniji. Mi smo se pogovarjali s tremi fotografi oziroma ekipami: s Korošcema Matjažem Merčnikom in Dobranom Laznikom ter zakoncema Šajn iz Tržiča. Pravijo, da dobri poročni fotografi drug v drugem ne vidijo konkurence, temveč predvsem možnost, da se drug od drugega učijo in iščejo navdih.

Sanjsko ali stresno delo? Fotografiranje porok je sezonsko delo, saj se jih večina zgosti v maju, poleti in na začetku septembra. Na prvi pogled sanjski posel pa zahteva svojevrstne priprave in napore ter stres, ki ga s sabo prinaša odgovornost do zanesljivega lovljenja neponovljivih trenutkov. Dobran Laznik je začel svojo pot poročnega fotografa z Matjažem Merčnikom, zdaj pa nadaljuje z drugim kolegom fotografom. Za njim je približno 40 porok. »To je dovolj, da sem pripravljen na vse mogoče in nemogoče, kar preti na porokah, a hkrati premalo, da še ni postalo rutina. Še vedno je vsaka poroka velik izziv in pred vsako še vedno čutim strah in vznemirjenost. Zveni kot sanjski poklic: hodiš po porokah, dobro ješ in piješ, vmes malo fotografiraš. A je daleč od tega! Bolj je podobno celodnevnemu boju s kadri in svetlobo. Ves čas si v svojem svetu številk in nastavitev fotoaparata, razmišljaš o gibanju po prostoru, iskanju dobre perspektive. Do večera, ko se malo umiri, skoraj ne pomisliš na hrano ali pijačo. Tako je, seveda, če se trudiš. A kljub vsem delovnim koncem tedna je biti poročni fotograf prijetno. Videl sem kraje po Sloveniji, za katere drugače ne bi niti vedel, spoznal zanimive ljudi. Najlepše pa je, da imaš možnost narediti nekaj izjemnega. Sobotno jutro je kot prazno platno, na katerega začneš slikati poročno zgodbo. In ko je slika končana, veš, da si osrečil tako sebe kot mladoporočenca.«
Kaj je najhujša mora poročnega fotografa? Narobe gre lahko marsikaj. Dober in odgovoren poročni fotograf je pripravljen na vse. In da je možnosti za črni scenarij čim manj, jih veliko zagovarja skupinsko delo dveh fotografov. To ni modna muha, ampak je veliko lažje, pa tudi rezultat je boljši. Matjaž Merčnik, ki se podaja v četrto sezono fotografiranja porok, je najhujšo moro poročnega fotografa že doživel in k sreči se je vse dobro izteklo. »Na eni izmed prvih porok se mi je pokvarila spominska kartica in z njo je šla vsaj polovica fotografij tistega dne. Pozneje mi je doma nekako uspelo rešiti kakšnih 90 odstotkov izgubljenih fotografij, ampak občutki so bili grozljivi.«

Gre za veliko odgovornost! Izredno odgovornost kažeta tudi Daša in Grega Šajn, simpatična in navdušena poročna fotografa iz Tržiča, ki imata za letos rezerviranih že dvanajst terminov. Do zdaj sta ovekovečila že dobrih sto porok, a še vedno ob vsaki čutita adrenalin. »Poroka je za naju velik adrenalinski dogodek. Začne se že s pripravami: vedno greva nekaj dni prej pogledat lokacijo. In četudi sva bila že mnogokrat v Piranu, se vedno znova odpeljeva preverit razmere – nikoli namreč ne veš, ali se je zaradi cestnih del spremenil prometni režim ali je morda kje zaprta kakšna ulica. Mladoporočenca se takrat ne smeta obremenjevati – za takšno delo sta najela fotografa.« Dober poročni fotograf je torej organizator, logistik, psiholog. Grega in Daša se strinjata, da je poročna fotografija čisto poseben svet. In velika odgovornost. Njuno najbolj ponazori vedenje po poroki: ko se peljeta domov, prav nikoli ne zapustita avtomobila oba hkrati.

Več v Jani, št. 10, 9. 3. 2010