Potres, ki je 6. aprila lani stresel širše območje Abrucev sredi Apeninskega polotoka in dosegel moč 6,3 stopnje po Rihterjevi lestvici, je zahteval 308 življenj, brez doma pa je ostalo več kot 60.000 ljudi. Ranjenih jih je bilo 1600.
Stanje v razdejanih krajih je bilo prve mesece neprestano v središču pozornosti. Italijanski premier Berlusconi je obiskoval prebivalce, jim zagotavljal državno pomoč in ukazal zgraditi novo naselje montažnih hiš še pred zimo. V LAquilo namesto na Sardinijo je na srečanje povabil predsednike držav skupine G8, ker naj bi tako prihranil veliko denarja. Raje ga je namenil za obnovo območja, obenem pa je doma dobil še nekaj političnih točk. Počasi je LAquila izginila s prvih strani in iz poročil medijev, čeprav stanje še dolgo ne bo normalno.
Na začetku letošnjega junija pa je presenetila vest, da je Alfredo Rossini, javni tožilec v LAquili, sprožil preiskavo proti sedmim italijanskim seizmologom z navedbo, da so osumljeni uboja žrtev rušilnega potresa. Na seznamu so ugledni strokovnjaki, ki so se pred usodnim potresom in po njem večkrat pojavljali v medijih: Enzo Boschi, predsednik INGV, nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo v Rimu, Giulio Selvaggi, direktor nacionalnega centra INGV za potrese, Franco Barberi, vulkanolog na eni od rimskih univerz, Claudio Eva, profesor geofizike na univerzi v Genovi, Mauro Dolce, vodja pisarne za nevarnosti, povezane s seizmično aktivnostjo na vladni agenciji za civilno zaščito, Gian Michele Calvi, direktor evropskega centra za raziskave geofizike v Pavii, in Bernardo De Bernardinis, uslužbenec agencije za civilno zaščito.
Alfredo Rossini je pojasnil, da je obtožnico pripravil na zahtevo meščanov, ki jo je prejel avgusta lani, in na podlagi dokazov, ki jih je zbrala njegova skupina preiskovalcev. Prizadeti meščani so ga zadolžili, naj razišče odgovornost strokovnjakov zaradi njihovih izjav, zaradi katerih se številne žrtve potresa niso pravočasno umaknile na varno.

Več v Jani, št. 27, 6.7.2010