Alter

Ljubezen je potovanje po džungli

Urška Krišelj Grubar
2. 5. 2017, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Iris Tarbuk, duhovna svetovalka

Sem s svojo sorodno dušo? Kako naj to vem? Jo bom kdaj srečal(a)? Kako naj jo prikličem? Zakaj imam občutek, da mi nekaj manjka, ko pa imam vendar vse? Iris Tarbuk ima dar. Vidi stvari, ki so za večino skrite. »Bere duše« in komunicira z energijami in bitji v onstranstvu. Ker se je rodila v družini, kjer sta bila stik z duhovnim svetom in »gledanje s tretjim očesom« nekaj domačega, ju je lahko razvijala. Rodila se je v Izraelu. Tam je srečala svojega sedanjega moža Branimirja, svojo sorodno dušo. Od leta 1995 živita v Zagrebu. Nedavno je v slovenščini pri založbi Primus izšla njena knjiga Sorodne duše. Mi smo tej skrivnostni ženski prišli naproti, ko je o svojih izkušnjah pripovedovala zbranim v knjigarni na ljubljanski Trubarjevi cesti.

S fotografinjo sva zamudili sedem minut. Ko sva našli knjigarno, svaIris Tarbuknajprej nekaj minut opazovali kar skoz izložbeno okno. Opazila naju je in nama pomahala. Nismo se poznale, a nenadoma se je zdelo, kot da se.

Njeno knjigo sem prebrala pred kakšnim mesecem in jo dala na poličko. Knjiga, ki ni težka ne po teži besed ne po gramih, te ne spusti, niti ko jo zapreš. Najbrž zato, ker v njej zapisano izkušnjo ta, ki jo vzame v roke, potrebuje. Nekaj, kar prepoznaš in že veš, pa obenem ne veš. No, na knjigo o sorodnih dušah sem potem vendarle pozabila, a mi je tistega dne, ko je prišla gospa v Ljubljano, padla s police in se odprla na strani, kjer je med drugim pisalo: »Če ti ljubezen prinaša bolečino, se zaglej vase. Kje čutiš ljubezen? V svojem srcu, trebuhu, ali ...? Spremeni bolezensko bolečino v brezpogojno ljubezen, ki prihaja iz srca.« Vedela sem, da je gospa prav tisti dan v Ljubljani, poklicala fotografinjo in sva ji šli naproti.

Gospa iz Izraela. Oblečena v žametno obleko indigo barve, črnih las in zelenih oči, je obiskovalcem magnetično pripovedovala o odnosih, v katerih nam vedno nekaj manjka. Po nekaj mesecih strasti s človekom, o katerem smo prepričani, da je ljubezen našega življenja, se začne ponavljati enaka zgodba. Nismo več zadovoljni. Kateri je kriv? Nobeden. Rešitev je v spremembi programa. Ljubezen je kot avantura v džungli ... je v eni sapi pripovedovala Iris, malo po angleško, malo po hrvaško. Kako jo torej najti in obdržati? Kako priti v stik s srcem? Ob njej je sedel in jo poslušal njen sin. Nekdo, ki ga zanima duša ljudi, ne njihova fizična podoba. On jo je naučil, kaj je prava ljubezen, je napisala. »Vsa moja družina je bila zelo duhovna. Že kot deklica sem 'videla', prejemala informacije in se lahko o teh rečeh pogovarjala. Zdaj, po toliko letih, sem vse to napisala v knjigi, katere osrednja tema je ljubezen.« Iris j zelo jasna, kaj je prava ljubezen in kaj le njen privid. Njen cilj je ljudem pojasniti, da ljubezen nikakor ni stvar razuma, ampak duha in duše. Rojeva se in živi v srcu. Iz njenih preprostih razlag bralec zlahka ugotovi, v kakšni ljubezenski zvezi je, Iris pa s praktičnimi nasveti, ki jih lahko varno preskusite doma, pokaže, kako očistiti svoje srce, kako se spoprijeti z zavorami in se odpreti, da bomo v življenje priklicali svojo sorodno dušo in se počutili popolne in izpolnjene.

Kako se prepoznavajo sorodne duše? Iris smo vprašali, ali je mogoče, da nekdo, ki v nekom prepozna sorodno dušo, tega ne začuti. Ni mogoče, je odgovorila. Mogoče sprva pobegne, ker ni čuječ in se prestraši občutkov, a se vrne. »Občutek ob sorodni duši je, kot bi prišel domov. Takoj veš. Toplo ti je, domače, prijetno. Tak občutek lahko doživiš z mnogimi. Moj sin je moja sorodna duša, moja hči, moj mož.« Mož, s katerim sta se našla in prepoznala. »Prvič, ko sta se najina pogleda srečala, sem vedela. Še isti večer sem rekla svoji mami: Spoznala sem človeka, s katerim se bom poročila.« Iris je rojena v Izraelu, on v Zagrebu. Pa ju je usoda povezala. On je bil profesionalni športnik in moral bi podpisati večletno pogodbo v finskem rokometnem klubu, pa je vse to splavalo po vodi, ker si je zlomil roko. Nato je prejel ponudbo izraelskega kluba, in to ga je pripeljalo k Iris. Danes sta z Branimirjem starša dveh otrok. Coral se je rodila v Tel Avivu, Darrel, ki je mamo spremljal v Ljubljani, pa v Zagrebu. Coral zdaj živi na Japonskem, kjer ima uspešno punkovsko skupino.

Več v reviji Zarja št., 18. 03. 05. 2017