V določenem obdobju razvoja je vsak otrok malce izbirčen, nekateri pa so pri tem radikalni, saj zavračajo skoraj vse, predvsem zelenjavo, meso in ribe. Pri takšnem otroku se lahko zgodi, da prehrana postane preveč enolična in neuravnotežena, največkrat z nizkim vnosom sadja in zelenjave, kar je slabo za razvoj zdravih prehranskih navad. Starši se tega zavedajo, zato iščejo različne načine, kako bi otroka prepričali, da bi jedel pestro. Pri tem največkrat uporabijo napačne pristope, ki povečajo otrokovo neješčost. Siljenje k hranjenju, podkupovanje in nagrajevanje, če poje vse oziroma pokusi določeno živilo, in moledovanje povzročajo malčku stres. Prehranjevanje postane neprijetno, zato se njegova neješčost poveča.
Izbirčnost z leti mine
Obdobje neješčosti sicer otroci čez čas prerastejo. Pri večini se konča do šestega leta, pri nekaterih traja tudi do devetega leta, vendar lahko starši s pravim pristopom in dobrim vzorom zmanjšajo neješčost otroka, povečajo pestrost prehrane in oblikujejo temelje za razvoj zdravih prehranskih navad.
Nič nenačrtovanih prigrizkov
Ustvarite rutino in naredite urnik prehranjevanja. Obroki naj bodo ob približno enaki uri vsak dan. Med obroki naj bo tri do štiri ure razmika. Otrok naj ima tri glavne obroke in od dva do tri manjše prigrizke. Ne dovolite nenačrtovanih prigrizkov.
Obroki naj ne trajajo v nedogled
Vzdušje naj bo pozitivno in prijetno, brez motečih dejavnikov, kot so televizija, knjige, igrače, telefon. Čim večkrat uživajte obroke skupaj kot družina, saj se otrok uči od vas in svojih sorojencev. Pri okušanju bodite navdušeni in hrano pohvalite, kar bo malčka spodbudilo, da bo tudi sam pokusil obrok. Za mizo se ne zmrdujte verbalno (»fuj« in »ogabno«) ali neverbalno (z obrazno mimiko), saj je tako verjetnost, da bo hrano zavrnil tudi otrok, večja. Čas trajanja obroka naj bo prilagojen starosti otroka. Pri malčkih naj obroki trajajo od 15 do 20 minut, pri starejših otrocih pa od 20 do 30 minut. Ne podaljšujte obrokov čez 30 minut, saj s tem ne boste dosegli, da bi otrok pojedel več.
Ne prerekajte se!
Če otrok ne želi jesti oziroma ne poje vsega, se z njim ne prerekajte. Spoštujte njegovo avtonomnost. Otroku ne dajajte prigrizkov ali večje količine tekočine manj kot eno uro pred obrokom. Vedno naj najprej poje hrano in pije na koncu obroka. Tako bo pojedel več. Nikakor ne ponujajte otroku nezdrave hrane samo zato, da bi nekaj pojedel.
Hrana naj ne bo nagrada
Otroka ne nagrajujte, tolažite ali podkupujte s hrano (če poje vse, pokusi novo hrano/zelenjavo/hrano, ki je ne mara), saj nagrada, ki je največkrat hrana z veliko energije in sladkorja, postane še privlačnejša in mikavnejša, druga hrana pa manj priljubljena. Hrano, ki je otrok ne mara, ponujajte v majhnih količinah pri vsakem obroku.
Brez drame
Če otrok obrok zavrne, mu ne pripravljajte druge jedi, ne moledujte ga ali silite k hranjenju. Če otrok nič ne poje, temu ne posvečajte velike pozornosti. Krožnik brez besed vzemite in počakajte do naslednjega obroka oziroma malice, ko bo otrok zagotovo lačen in bo z veseljem pojedel prejšnji obrok. V času do naslednjega obroka naj za žejo pije le vodo, ne ponujajte mu dodatnih prigrizkov.
