BODITE DOSLEDNI

Ali res obstajajo živila, ki varujejo pred covidom-19?

Z.F.
15. 11. 2020, 12.33
Posodobljeno: 15. 11. 2020, 16.06
Deli članek:

Ob pojavu novega koronavirusa se je pojavilo tudi veliko ugibanj in nasvetov, kako se pred okužbo obvarovati tudi z določenimi živili, a potrošniške organizacije svarijo pred lažnimi novicami.

Profimedia
Natančnih dokazov o vplivu vitamina D na virus ni. Obstaja pa seveda več hranil (vitamini D, A, B6, folati, B12, železo, cink in baker), ki igrajo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Zagotovo v času virusnih obolenj, med katerimi trenutno kraljuje koronavirus, želimo še kako obvarovati svoje zdravje, zato se pogosto poslužujemo raznih nasvetov, prehranskih dopolnil in drugih »receptov«, ki bi nas obvarovali pred boleznimi in nam okrepili imunski sistem. A kot navajajo potrošniške organizacije, trenutno ni dokazov, s katerimi bi katerikoli prehranski vzorec povečal ali okrepil naš imunski sistem in preprečil ali celo zdravil covid-19.

Resnica o vitaminu D?

Kadar gre v telesu kaj narobe oziroma kadar nam pade imunska odpornost, se pogosto pokaže pomanjkanje vitamina D, ki v telesu nastopa kot hormon z več kot sto funkcijami. Tega vitamina je v hrani zelo malo (tam najdemo vitamin D2, ki se lahko pretvori v D3 le s pomočjo svetlobe), a ga običajno precej hitro nadomestimo z rednimi sprehodi in z izpostavljenostjo soncu. Študije so sicer dokazale, da se je pomanjkanje vitamina pokazalo pri ljudeh s hudo pljučno prizadetostjo in da vitamin D spodbudi imunske celice, ki »požirajo« nevarne bakterije in viruse, a bi bilo o vplivih na covid-19 prezgodaj govoriti. To potrjuje tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki do danes ni odobrila nobene prehranske trditve oziroma dodatka, ki bi spodbujalo in krepilo imunski sistem ali preprečevalo okužbo oziroma zdravilo virusno okužbo.

Se lahko okužimo s hrano?

EFSA navaja, da ni dokazov, da bi se novi koronavirus lahko prenašal s hrano. A pri tem opozarjajo, da se je pri rokovanju in pripravi hrane priporočljivo držati pravil dobre higienske prakse. Kar pomeni, da si pred pripravo ali zaužitjem natančno umijemo roke, surovo sadje in zelenjavo pred zaužitjem operemo, uporabljene kuhinjske pripomočke in površine redno čistimo z detergentom in vodo, v kuhinji ne kašljate in kihate ter preprečujete stik surovih in neočiščenih živil s kuhanimi.