Bennu vse bližje

Prihajajočo grozečo pošast bi lahko odgnali z jedrsko brco

S.R.
27. 3. 2018, 09.48
Posodobljeno: 27. 3. 2018, 11.40
Deli članek:

Orjaški asteroid, ki mimo nas švigne vsakih šest let, se nam neusmiljeno bliža, a imamo načrt.

Profimedia
Ilustracija je simbolična.

Grozeča krogla »sliši« na ime Bennu, NASA pa že nekaj časa snuje misijo, poimenovano OSIRIS-Rex, v okviru katere bi leta 2023 obiskali njeno površje, zbrali nekaj vzorcev in jih pripeljali nazaj na Zemljo. Ta asteroid so izbrali, ker gre za ostanek z začetka formacije našega sončnega sistema, vzorci z njegovega površja pa nam bi pomagali natančneje razumeti, kako se je oblikovala Zemlja. A to ni edini razlog, zakaj so vanj uprte oči znanstvenikov.

Lotili bi se ga s kladivom

Bennu, asteroid s premerom 500 metrov, bo čez 117 let, natančneje septembra 2135, mimo Zemlje švignil na razdalji približno 80.000 kilometrov, kar je zgolj petina razdalje med Zemljo in Luno. Znanstveniki trepetajo, da bi to znalo biti dovolj, da ga ujame gravitacija našega planeta. Verjetnost, da nas zadane, je po njihovih izračunih kar 1 proti 2700. Posledice trčenja bi bile katastrofalne, saj bi se sprostilo približno 1200 megaton energije, kar je enako eksploziji 80.000 jedrskih bomb, odvrženih na Hirošimo. A imamo načrt, bolje rečeno, načrt je v izdelavi. Nekaj veleumov je namreč skupaj staknilo glave, da bi vsaj idejno zasnovali plovilo, s katerim bi lahko tega orjaka preusmerili stran od našega planeta.

LLNL
Orjaški Bennu.

Proti potepuhu bi poslali prikladno imenovano vesoljsko plovilo s kratico HAMMER (kladivo), ki bi ga »sunilo« v malenkost drugačno orbito. Ko so nekoliko natančneje izračunali potrebno silo, so ugotovili, da eno »kladivo« niti ne bi bilo dovolj, potrebnih bi bilo namreč precej več posameznih »udarcev«, število pa bi bilo odvisno od časa, ki ga bi imeli na razpolago. Druga možnost bi bila ta, da »kladivo« opremimo z jedrsko konico in mu torej zadamo jedrsko brco, a tukaj je treba paziti, opozarjajo, da brca ne bi bila premočna, saj ga želimo preusmeriti, ne pa razstreliti.

»Že spet?« in »kdaj bo že končno prispel?« se bodo znova vprašali nekateri naši bralci, a čeprav je verjetnost tega trčenja majhna, možnosti, da nas zadane kakšen od teh orjakov, ne gre podcenjevati. Trenutno namreč »poznamo« zgolj 1,5 odstotka od skupaj približno enega milijona nevarnih asteroidov s premerom, večji od 30 metrov.