Bolni neandertalec je žvečil lubje topola, ki vsebuje podobne kemične sestavine kot aspirin. Prav verjetno je, da je užival tudi penicilin, dolgo časa pred odkritjem antibiotikov.
Dokazi o tem izvirajo iz pradavnega DNK, ki so ga našli v zobnih oblogah neandertalcev, ki so živeli na območju današnje srednje Evrope pred približno 40.000 leti.
Mikrobi in ostanki hrane, ki so ostali na zobeh starih človečnjakov, odpirajo znanstvenikom okno v preteklost. S sekvenčno analizo DNK, ki se je ohranil v zobnem kamnu, je mednarodna skupina znanstvenikov odkrila nove podrobnosti o prehranskih navadah, življenjskem stilu in zdravju naših najbližjih izumrlih prednikov. Svoje izsledke so strnili in objavili v znanstveni reviji Nature, povzel pa jih je britanski BBC.
"Njihove življenjske navade, vedenje in dieta so bile, kot kažejo njanovejša odkritja, v mnogočem veliko bolj podobne našim, kot pa smo doslej domnevali," je povedal profesor Alan Cooper, direktor centra za raziskovanje starodavnega DNK pri univerzi v Adelaidi v Asvtraliji.
"Veste, imamo fanta, ki se je zdravil sam, ker je imel zelo hudo zobno vnetje, ali pa zelo hude parazite prebavil, in ki v nobenem primeru nikakor ni bil srečen. In potem odkrijemo, da je užival aspirin in v njem najdemo še vzorec penicilina," je pojasnil Cooper.
Zobno vnetje, za katerim je trpel neandertalec, je pustilo sledi v njegovi čeljustnici. Prebavnega parazita pa so našli z DNK analizo zobnega kamna.
Vse kaže, da je imel neandertalec precej dobro znanje o uporabi zdravilnih rastlin, in kako si z njimi lahko lajša zobobol ali bolečino v trebuhu. Precej verjetno so znali uporabljati tudi antibiotike, že veliko prej preden jih je razvila sodobna medicina.
"Prav dejstvo, da so uporabljali antibiotike je zelo presenetljivo, saj govorimo o času 40.000 let preden smo razvili penicilin," pojasnjuje Cooper.
Zagotovo pa najnovejša odkritja zelo oporekajo precej poenostavljenim pogledom na naše davne prednike, kakršne so prisotne v splošnih predstavah.
