Revija Journal of Cross-Cultural Psychology je objavila zanimivo raziskavo, ki je merila zmožnost ljudi, da se vživijo v položaj in gledišče drugih in njihovo nagnjenost k sočutju.
Soavtorja raziskave Ed O’Brien z univerze v Chicagu in Sara Konrath z univerze v Indiani, sta merila zmožnost ljudi, da se vživijo v položaj in gledišče drugih in njihovo nagnjenost k sočutju. Analizirala sta podatke, ki so jih pridobili s spletno anketo 104.000 ljudi po vsem svetu. Zatem sta države razvrstila v lestvico.
Država z najvišjo namerjeno stopnjo empatije je Ekvador, sledijo mu Saudova Arabija, Peru, Danska, Združeni arabski emirati, Koreja, ZDA, Tajvan, Kostarika in Kuvajt.
Presenetljivo je, da so se med države z visoko stopnjo empatije zelo visoko uvrstile kar tri z Bližnjega vzhoda, glede na to, da imajo dolgo zgodovino agresije in vojn z drugimi državami v regiji. Morda zato, ker raziskava ni razlikovala med občutenjem empatije do ljudi iz drugih državah in ljudmi v lastni državi.
Med državami z najmanj empatije pa jih je kar sedem od desetih najnižje uvrščenih iz Vzhodne Evrope. Država z najnižjo stopnjo empatije je Litva, je pokazala raziskava.
Pomanjkanje empatije je dolgo časa veljalo za znamenje psihopatskega in sociopatskega vedenja, čeprav to nikakor ni edini dejavnik za postavitev takšne diagnoze.
Usposobljeni in potrjeni klinični psihologi uporabljajo kontrolni seznam postavk za izbor dejstev iz vedenjske zgodovine neke osebe za uvrstitev na lestvico. Obstaja neka spodnja meja tako pridobljenih točk, in če ste se uvrstili pod to mejo, vas lahko obravnavajo kot psihopata.
V jedru psihopatije je tako zelo zmanjšana zmožnost empatije, da lahko to privede do brezčutne zlorabe drugih ljudi. V bistvu je to najbolj maligna oblika narcisizma. Te patologije obstajajo v mnogih stopnjah in različicah, izrazita psihopatija pa je še vedno zelo redek pojav. Za vse pa so značilne različne stopnje in izrazi narcisizma.
