Glede na novo študijo bi lahko med potovanjem te ključne sposobnosti astronavtov močno ovirala škodljiva radiacija kozmičnih žarkov, pri čemer naj bi pri astronavtih povzročala tudi depresijo in občutek tesnobe.
Med daljšim potovanjem globoko v vesolje bi lahko bili učinki izpostavljenosti tem ioniziranim delcem podobno kot pri demenci dolgoročni, hkrati pa naj bi jih bilo nemogoče odpraviti.
»Ti nabiti delci so izredno nevarni,« je dejal Charles Limoli, eden od avtorjev študije in profesor na univerzi Irvine v Kaliforniji, pri čemer je dodal, da je »razlog zato dejstvo, da vsebujejo veliko energije in so popolnoma ionizirani, zaradi česar med potovanjem skozi telo celice in tkivo poškodujejo do te mere, da telo po tem izjemno težko okreva. Zdaj kaže, da bo najtežje najti rešitev za težave, ki bodo posledica škodljivih učinkov teh delcev na možgane.«
Tovrstni delci v vesolju so ostanek »starodavnih« supernov. Čeprav je znanost že dolgo seznanjena z radiacijo v vesolju, je astronavte na mednarodni vesoljski postaji do tega trenutka ščitila Zemljina magnetosfera. Do zdaj so bili kozmičnim žarkom neposredno izpostavljeni zgolj astronavti med kratkim potovanjem na Luno. Pot na Mars pa bo neprimerno daljša, saj bo trajala od šest do osem mesecev.
