August Landmesser je stal prekrižanih rok, fotografija pa je ovekovečila tih upor enega človeka zoper nacionalsocialistično nemško delavsko stranko in njenega predsednika Adolfa Hitlerja. Povod za Landmesserjev protest je bil, kot pri večini velikih tragedijah, ljubezen.
Zgodba Nemčevih prekrižanih rok se, ironično, začne ravno s prej omenjeno stranko. Ker se je nadejal, da mu bodo prave veze pomagale najti služno v mrtvi ekonomiji, se ji je pridružil leta 1931. Kako bi lahko vedel, da mu bo srce pokopalo vse upe, ki bi mu jih je vzbujalo članstvo iz koristi?
Ker par svoje zveze ni skrival, so Augusta spet aretirali in obsodili na dve leti težaškega dela v koncentracijskem taborišču.
Leta 1934 je namreč spoznal in se zaljubil v Judinjo Irmo Eckler. Ko sta se leto dni pozneje zaročila, je bil izključen iz stranke, njuna vloga za poroko pa zavrnjena. Oktobra istega leta se jima je rodila deklica po imenu Ingrid, leta 1937 pa so skušali prebegniti na Dansko, a brez uspeha. August je bil aretiran, ko so jih zajeli na meji, a je bil 27. maja 1938 oproščen vseh obtožb, saj ni bilo dokazov, da bi on ali Ecklerjeva sploh vedela, da je Judinja. Izdano pa mu je bilo opozorilo: čaka ga keha, če bi ponovil prekršek. Ker par svoje zveze ni skrival, so Augusta mesec dni pozneje spet aretirali in obsodili na dve leti težaškega dela v koncentracijskem taborišču. Svoje ljubljene žene ni več videl.
V zapor Fuhlsbüttel so jo zaprli gestapovci, tam pa je rodila hčerko Ireno. Oba otroka so prvotno strpali v sirotišnico; Irena je pozneje živela z babico po mamini strani, dokler ta ni leta 1953 umrla, Ingrid pa je šla v rejniško družino.
Dejanska usoda Irme ni znana. Najbolj verjetno se zdi, da je bila februarja leta 1942 odpeljana v Bernurg, kjer je bila usmrčena v centru za evtanazijo. Uradno je bila za mrtvo razglašena leta 1949. Sodeč po povojni dokumentaciji naj bi umrla 28. aprila 1942.
