Slovenija velja za eno najbolj gozdnatih držav na svetu, kar jo uvršča na tretje mesto najbolj gozdnatih članic Evropske unije. 1.184.526 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države, z 58, 4 % gozdnatostjo pa smo tik za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost, ponujajo odličen naravni habitat ter zagotavljajo široko biotsko pestrost. Naravno bogastvo torej, ki ga je treba vzdrževati in ohranjati.
Lanskoletni žledolom je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije poškodoval več kot 50 odstotkov vseh gozdnih površin, posekati je bilo potrebno vsega 9,3 milijona m3 lesne mase. Ledeni oklep je bil najhujši na gozdnogospodarskem območju (GGO) Ljubljana, GGO Postojna, GGO Kranj in GGO Tolmin. Po ocenah pa vrednost škod lanskoletne ledene ujme znaša 214 milijonov evrov.
Razlogov za pospešeno rojevanje pobud za prenovo gozdov je torej več kot dovolj, in zdi se, da so tokrat posamezniki ideje resnično spremenili v konkretna dejanja. Ena od takšnih pobud je kampanja, ki jo pri GRAWE zavarovalnici imenujejo »Eno drevo, eno življenje«. V sklopu akcije so pri GRAWE zavarovalnici za vsako sklenjeno življenjsko zavarovanje donirali znesek za nakup drevesnic, s tesnim sodelovanjem z Zavodom za gozdove Slovenije izdelali zasaditveni načrt ter izvedli nakup drevesnih sadik v skupni vrednosti 4.000 EUR. Te dni poteka operativna izvedba in sajenje na raznolikih opustošenih območjih v Sloveniji. Ob prenovi naravnega habitata v živalskem vrtu ZOO Ljubljana, kjer je bilo posajenih več sto sadik, je sledila tudi obnova gozda v mariborskem Stražunu ter simbolični hrast na Kalvariji.
Vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na Območni enoti Maribor Zavoda za gozdove Slovenije Nenad Zagorac pravi: »K sreči v našem območju posledice zaradi žledu niso tako hude kot v osrednji Sloveniji. Od cca. 200.000 m3 poškodovanega lesa v mariborskem gozdnogospodarskem območju so naši revirni gozdarji do današnjega dne odkazali 140.000 m3, kar je 30 % vsega odkazila v letošnjem letu. V naslednjih letih bodo zaradi letošnje ujme prav gotovo potrebna še kakšna dodatna dela pri obnovi, negi in varstvu gozdov, podobno kot je simbolična dopolnilna sadnja 150 sadik v Stražunskem gozdu.«
Vodja Krajevne enote Maribor Zavoda za gozdove Slovenije Zoran Belec pa ob tem dodaja: »V Stražunskem gozdu v Mariboru, za razliko od večine gozdov na Dravskem polju, prevladuje bukev, ki z drugimi listavci dosega 80 % lesne zaloge v gozdnih sestojih. S sadnjo sadik listavcev na občinski gozdni parceli nad igriščem nogometnega kluba Pobrežje želimo na Zavodu tudi popularizirati mariborski mestni gozd Stražun, saj menimo, da je že skrajni čas, da Mestna občina Maribor sprejme potrebne ukrepe za njegovo ustanovitev.«
Dogodek na Ljubljanskem gradu z razstavo zaključil kampanjo
Včeraj je uspešna kampanja »Eno drevo, eno življenje«, ki sledi trajnostnim načelom in družbeni odgovornosti, dosegla svoj zaključek na Ljubljanskem gradu. Moderatorka Betka Šuhel je skozi popotnico k podobnim uspešnim akcijam v prihodnje pozvala k upanju, da se slovenskim gozdovom kmalu povrne nekdanja moč in sijaj.
Zbranim je bila na ogled tudi razstava zasaditve, svoj prispevek k akciji pa sta pridala predsednik uprave GRAWE zavarovalnice mag. Božo Emeršič in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražen, ki sta simbolično zasadila drevo na Ljubljanskem gradu. Prav tam je namreč GRAWE zavarovalnica prav tako donirala nekaj sadik drevesnic, saj je škoda na gradu bila izredno velika.
Predsednik uprave GRAWE Zavarovalnice mag. Božo Emeršič, MBA, je s ponosom ob zaključku akcije povedal: »Prepričan sem, da so procesi, dejanja in mišljenje tako posameznikov kot celotne družbe ter narave med seboj povezani. Zato je vsakršno dejanje, ki te akterje še dodatno povezujejo in dopolnjujejo, še kako pomembno. Ob pričetku koledarskega leta 2014 smo bili priča ene največjih naravnih katastrof v zgodovini samostojne Slovenije. Naravno ujmo, ki je povzročila obsežne poškodbe v gozdovih, lahko opredelimo kot skupek žledoloma, snegoloma in predhodnih obilnih padavin, ki so namočila in razmehčala tla. Naloga odločevalcev ob takšnih trenutkih mora biti prevzemanje pobude in odgovornosti. Napori morajo biti usmerjeni k povezovanju posameznikov in pospešenemu iskanju rešitev v situacijah, ki se pogosto zdijo brezizhodne. Projekt »Eno drevo, eno življenje« je bil GRAWE odgovor, naš način prevzemanja odgovornosti in naš doprinos k ustvarjanju skupnega jutri.«
