Zanimivosti

Našli ladjo. Upajo, da tudi trupla

J.P.
21. 9. 2014, 15.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Najdena je bila ena od dveh britanskih raziskovalnih ladij, ki sta pred več kot 160 leti izginili v kanadski Arktiki, vendar pa ni znano, za katero od ladij gre.

John Franklin se je 26. maja 1845 po naročilu britanske admiralitete podal na morje z dvema ladjama in stodevetindvajsetimi mornarji ter med iskanjem Severozahodnega prehoda oziroma poti do Kitajske po neznanih poteh okrog severnoameriške obale brez sledu izginil v kanadski Arktiki.

V desetletjih, ki so sledila, se je na pot odpravilo več kot štirideset reševalnih odprav, nekatere od teh reševalcev pa so celo morale iskati nove odprave. Te so pri iskanju sčasoma raziskale velika območja kanadskega arhipelaga, Severozahodni prehod pa je danes le malo pomembna pomorska pot ob severni kanadski obali in skozi Beringov preliv.

Kanadska vlada je z iskanjem izginulih ladij začela leta 2008. 

Izginotje obeh ladij je tako postalo ena od največjih skrivnosti viktorijanskega raziskovanja. Kanadska vlada je z iskanjem izginulih ladij začela leta 2008, sonar pa je razbitine ene ladje zaznal ob otoku Kralja Williama. Predsednik kanadske vlade Stephen Harper je ob tem povedal, da je presrečen, da so razrešili eno od največjih kanadskih skrivnosti. Britanski arheolog William Battersby pa pristavil, da gre za »največje arheološko odkritje od odkritja Tutankamonove grobnice pred skoraj stotimi leti«. Dodal je še, da je mogoče na podlagi slik, ki jih je naredil sonar, soditi, da je na dnu ohranjenega veliko dokaznega gradiva, morda celo ostanki posadke in njihove fotografije.

Na podlagi treh trupel, odkritih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, so strokovnjaki dognali, da je Franklinova odprava neslavno propadla zaradi zastrupitve s svincem, za kar naj bi bile krive slabo zavarjene konzerve. Bolj nedavne raziskave pa so pokazale, da bi krivec za zastrupitev s svincem lahko bil notranji sistem cevi na ladjah. Severozahodni prehod je v leti od 1903 do 1906 prvi v celoti preplul Norvežan Roald Amundsen.