Vendar se mu je teniška oprava zdela preveč omejujoča, saj jo je v tistih časih predstavljala srajca z dolgimi rokavi, dolge hlače in kravata.

Nekega dne pa je na igrišču videl prijatelja, markiza iz Cholmondeleyja, oblečenega v polo majico. Ta se mu je zdela tako zelo praktična, da je naročil več izvodov pri angleškem krojaču, tako iz bombaža kot volne. Kaj kmalu so jih začeli nositi vsi.

Nekateri menijo, da so polo majice nastale zaradi potrebe britanskih igralcev pola v Indiji v 19. stoletju. Slog naj bi v ZDA povzel John Brooks, vnuk ustanovitelja Brooks Brothers, potem ko je v Angliji videl igralce pola nositi - no, polo majice. Od tod torej ime, ki se je obdržalo do danes.

Znane so bile tudi kot teniške majice, saj so imele podaljšan hrbtni del, da je majica lahko ostala zatlačena. Lacoste je majico prvič nosil na ameriškem odprtem turnirju v New Yorku, leta 1926. V tistem času je Lacoste postal znan tudi kot 'krokodil', vendar so razlogi za tem še danes zgolj ugibanje: zaradi atletske drznosti, ošiljenega nosu ali stave – leta 1927 naj bi s kapetanom francoske ekipe za Davisov pokal stavil za kovček iz aligatorjeve kože.

Ko se je vrnil v Francijo, je aligator postal krokodil. Ne le da je sprejel vzdevek – logotip si je dal celovšiti na oblačila.

Tako je krokodil postal osebna znamka, preden je obstajalo kaj takšnega.

Po upokojitvi v tridesetih letih devetnajstega stoletja je z Andrejem Gillerjem ustanovil podjetje La Chemise Lacoste, ki je izdelovalo majice z všitim krokodilom.

Njegove teniške majice so leta 1952 v ZDA ustoličili kot statusni simbol sposobnega športnika.

Da pa so Lacoste izdelki sploh končali v ZDA, je bilo ključno licenciranje znamke Izodu, podjetja iz Londona.

V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja se je zdel izdelek polom, saj je šlo za drago majico z všitim krokodilom. K sreči pa se je Vincentu De Paulu Draddyju, ki je prvotno ime Lacoste licenciral Izodu, utrnila briljantna ideja: oblačila Izod Lacoste je podaril svojim slavnim prijateljem, vključno z Johnom F. Kennedyjem, predsednikom Eisenhowerjem in Bingom Crosbyjem in majice so se prijele.

V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je nošenje Izoda, kot so majice imenovali, postalo stvar več generacij. Trend je prestal šele v devetdesetih letih.

Poti Lacosta in Izoda so se razšle leta 1993 – Lacoste je zavzel višji cenovni trg, Izod pa se je osredotočil na množice in opustil krokodila.

Majica in prepoznavni logotip sta v letih dobila vrsto občudovalcev in posnemovalcev, številni oblikovalci in znamke pa so začeli na polo majice šivati živali: Ralph Lauren ponije, Tommy Bahama mečarice, American Eagle orle, nekateri pa celo krokodile.

Tako sta kitajsko podjetje Crocodile Garments in Lacoste več kot desetletje bila bitko po sodiščih, dokler ni prvi pristal na spremembo logotipa: rep njihovega krokodila se tako dviga skoraj navpično, koža pa je bolj luskasta. Ima tudi večje oči.

Lacoste, ki je preminil leta 1996, ni bil priča le vrsti posnemovalcev, ampak tudi celotni evoluciji teniške oprave.