Zelo rad peče na žaru, poleti je kuhinja njegova

Andrej Hofer gledalcem ni neznano ime, saj že skoraj 15 let dela kot urednik oddaj v Razvedrilnem programu na Televiziji Slovenija, večkrat pa ga opazimo tudi kot voditelja.

Toda njegova zgodba se je začela nekoliko prej. Z RTV je namreč povezan slabih 20 let, saj je pred televizijo delal na radiu. Na vprašanje, ali kaj pogreša tiste čase, odgovarja: »Pravijo, da prve nikoli ne pozabiš. To drži, radio je še vedno ljubezen, ki tli nekje v podzavesti, rad se spomnim nočnih programov na Radiu Slovenija in sredinih juter na Prvem, seveda tudi Radia Maribor, kjer sem ob študiju preživel nekaj res lepih let.« Ne samo Andrej, tudi poslušalci radi pritrdijo, da je radio zelo intimen, kjer je glas edino orodje in bogastvo. »Pravijo, da moj poboža, da zdravi. Hvala vsem, ki tako menite. Vsekakor ima ta medij največjo moč ponoči, ko mu ljudje dejansko prisluhnejo, čez dan je zvočna kulisa. Televizija na drugi strani te hitro determinira, razgali. Kamera neusmiljeno pokaže vse odvečne kilograme in gube. Je timski izdelek, več nas je, ki delamo za eno oddajo. In vsi moramo držati skupaj. Je pa logično veliko bolj odmeven medij za široke in kritične množice.«

Andrej Hofer (na fotografiji skupaj z Alfijem Nipičem in Blažem Švabom) se odlično znajde tudi med domačimi vižami.

Povezan z Evrovizijo

RAD IMA JUTRA
Vsak večer prej dobro prevetri glavo, slabe misli dneva odpusti, za noč sprejme dobre. Neke vrste meditacija ali avtogeni trening, pravi.

Hoferja poznamo tudi kot dolgoletnega komentatorja Pesmi Evrovizije, ki jo je letos komentiral že desetič, vmes pa še dve otroški Evroviziji. »Vsako leto je zgodba zase, najraje se spomnim beograjske, morda zaradi tega, ker sem bil leta 2008 prvič v Srbiji, v nekdanji skupni prestolnici, ki me je očarala s počasnejšim tempom in ležernim načinom razmišljanja. Tega v Sloveniji skoraj več ne poznamo. Zelo impresivna je bila ruska televizijska produkcija leta 2009 v Moskvi, ko je bil oder en velik LED-zaslon. In nepozaben je seveda Düsseldorf 2011, ko je šlo Sloveniji z Majo Keuc res vse kot po maslu,« se spominja Andrej, ki zadnja tri leta (tri večere) komentira iz studia v Ljubljani. Dodaja, da je bistvo komentiranja v informacijah, ki jih ni na spletu, poleg tega je veliko prevajanja, tudi simultanega med prenosom, saj EBU natančno predvidi scenarij, vezna besedila voditeljev, vsebino razglednic, spremljevalnega programa. In vmes mora komentator vstopiti s komentarjem za le 40 sekund ali manj, tako da je iznajdljivost na prvem mestu.

Oddaja Dobro jutro

Popolno nasprotje je jutranji program. Po Andrejevem mnenju gre za »infotainment« oddajo, v kateri združujejo informacije z razvedrilom. »Predvsem želimo biti pozitivni. Negativizma in strahu je že toliko okoli nas, da oddaja Dobro jutro tega res ne potrebuje. Z redaktorico Ireno Shyamo Hlebš in dnevno urednico Tanjo Bivic dorečemo vsebine. Uskladimo jih s kolegi v Mariboru in Kopru. Rad imam pogovor, psihologijo, psihoterapijo, glasbo, čutim, kako ljudje to pogrešajo, kako jih nihče ne posluša, kaj šele sliši. In oddaja Dobro jutro je ena od redkih možnosti, da povejo svojo stisko na glas,« razloži Andrej, ki se spominjaj tudi zanimivih pripetljajev. »V eni oddaji smo pripravljali zelene smutije z rusko strokovnjakinjo, pa električni mešalnik ni in ni hotel delati. Kriv je bil varnostni zatič. Še boljša je tista, ko smo ob velikonočnih praznikih želeli predstaviti izdelovanje sveč in je vosek s štedilnika 'zavrel' ter popacal gosta od glave do nog. Morali smo ga preobleči.«

Rad se spominja nočnih programov na radiu Slovenija, pa sredinih juter na Prvem, seveda tudi Radia Maribor, kjer je ob študijo preživel nekaj res lepih let.

Domače ognjišče

In kakšen je Andrej, ko se ugasnejo kamere? »Nisem nasmejan 24 ur in včasih sem v družbi precej tiho, kar nekatere preseneti. Rad pobegnem iz Ljubljane na deželo, največkrat na Štajersko, v gore, v naravo, ob kako jezero. Ljubim tudi Piran in morje. Dopustujem v Dalmaciji. Sem velik hedonist. Predvsem se ognem glasnim ambientom in ljudem, poiščem mir zase, za dušo, polnim baterije za nove medijske zgodbe,« odgovori jezikoslovec, hkrati pa doda, da se zelo rad vrača v domače Šmartno od Paki. »Tam imam mamo, sestro ter nečakinjo in nečaka. Zelo držimo skupaj, veliko reči delamo vzajemno. Družina je zame sveta. Živijo v hiši, treba je pokositi travo, obrezati smreke, delati na vrtu. To mi po stresnem tednu prija. Ko je delo končano, zelo rad pečem ob uti na žaru. Poleti je kuhinja zelo velikokrat moja,« še pove in zaključi, da si rad privošči tudi dobro večerjo v dvoje, ki lahko na skrbno premišljeni lokaciji traja tudi šest ur.