"Z uspehi v Sočiju smo povezali Slovence in dvignili nacionalni duh tam, kjer je še preveč delitev na vaše in naše. Uspehi so pokazali, da lahko marsikaj dosežemo, če obstaja sistemsko delo s talenti, stabilnost, trud, vizija in financiranje. To dokazujejo naši športniki. So navdih za mnoge v različnih drugih dejavnostih družbe. Naši uspehi so fenomenalni, Slovenija je med dvema, tremi najboljšimi državami na svetu po številu medalj na prebivalca tako na zimskih kot tudi na poletnih OI. Na nek način smo fenomen, ki se kaže tudi v drugem podatku. Več kot milijon ljudi od dveh milijonov prebivalcev Slovenije se ukvarja s športom v različnih oblikah, kar je veliko vredno tako glede zdravja kot odnosa do življenja nasploh," je ocenil Pikalo in dodal: "Izreči je potrebno tudi pohvale ruskim organizatorjem OI, ki so pripravili igre na najvišjih možni ravni in lahko govorimo le o presežnikih."
Minister ocenjuje, da mora šport mora ostati v domeni civilne družbe. "Država mora urejati robne pogoje, da vemo, kam gremo. Vse ostalo mora biti stvar športa in civilne družbe. Tudi delitev denarja, ki ga nameni država. Mi se nismo vmešavali in se tudi ne bomo, kako se bo razdelil denar, ki ga nameni država, dokler vse skupaj poteka v okviru vnaprej določenih glavnih smernic in to prepuščamo športnih strokovnjakom in civilni družbi. Letos se je prvič zgodilo, da Strokovni svet za šport ni spreminjal odločitev stroke (odbora za vrhunski šport pri OKS) o razdelitvi panog v razrede. V kratkem bo potekala tudi splošna razprava v Državnem zboru o nacionalnem programu športa, ki smo ga pripravili, kar je naša naloga. Potem bomo skušali čim prej sprejeti izvedbeni načrt, ki se pripravlja, in posledično nov zakon o športu," je navedel Pikalo.
Minister ocenjuje, da mora šport mora ostati v domeni civilne družbe.
Za slovenski šport pa je pomemben tudi denar, ki pretežno iz koncesijskih loterijskih dajatev priteka v Fundacijo za šport (FŠO). Ta je v zadnjih letih športu namenila okrog deset milijonov evrov na letni ravni. "Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki določa delovanje FŠO, tudi spreminjamo, da bo delitev denarja FŠO ustrezneje urejena. Imeli smo na mizi poročila računskega sodišča o nepravilnostih, ki so se dogajale pri delitvi sredstev. Z novelo omenjenega zakona želimo doseči večjo avtonomnost civilne sfere tako, da bo v večji meri kot do zdaj odločala o delitvi sredstev iz FŠO za šport. Z novelo želimo bolje urediti zadeve tudi z organizacijskega vidika."
Dodatna obdavčitev srečk je povzročila upad prometa v Športni loteriji, prav tako pa še ni urejeno področje tujih internetnih ponudnikov iger na srečo, ki ne plačujejo dajatev slovenski državi. "Ni nam uspelo spremeniti razmerij, ki jih je določilo ministrstvo za finance glede dodatne obdavčitve srečk. Več pa bi lahko storili pri obdavčitvi internetnih ponudnikov. V Sočiju sem se pogovarjal s španskim državnim sekretarjem, kjer so po mojem mnenju to dobro uredili. Sklenili so koncesijske pogodbe z internetnimi ponudniki športnih stav in to bi bil lahko pri nas nov vir denarja za slovenski šport."
Za slovenski šport je pomemben denar, ki pretežno iz koncesijskih loterijskih dajatev priteka v Fundacijo za šport (FŠO).
Slovenija je dolgo veljala kot država individualnih športov, v zadnjem dobrem desetletju pa so ekipni športi prav tako izjemno uspešni v mednarodnem merilu. "Vedno bolj prodiramo tudi v ekipnih športih, ne le posamičnih. Nismo le individualisti. Četrtfinale slovenskih hokejistov v Sočiju govori sam zase. Ekipni športi pa veliko stanejo. V šport pride več kot 60 odstotkov denarja iz zasebnih virov, manj kot 40 pa iz drugih, iz proračuna in FŠO. Brez teh 60 odstotkov in več ne bi bilo uspešne slovenske športne zgodbe. V Sočiju sem imel nekaj sestankov s slovenskimi gospodarstveniki, ki sem se jim zahvalil za sodelovanje. Upam, da se bodo počasi izboljševale gospodarske razmere pri nas in da bo še več podjetij spoznalo potencial vlaganja v šport."
Za razvoj športa je pomembno sistematično delo z mladimi in čim več neplačanih športnih vsebin v šolah. "Zdrav življenjski slog uvaja do pet ur telesne vzgoje, vsak dan eno uro. Tri ure imamo redno, dve dodatno, za katere smo pridobili sredstva iz evropskih skladov. Želimo, da bi pri tem sodelovalo čim več šol in da bi se otroci vsaj eno uro na dan ukvarjali s športom, kjer se ne krepi le telo, ampak tudi um in etika. Za nekatere dejavnosti morajo starši doplačevati, ker enostavno nimamo dovolj denarja. Tu je še ekipa Janka Strela, ki spremlja telesni razvoj otrok. Mi imamo eno najboljših tovrstnih evidenc na svetu, ki jo sami financiramo, in Svetovna zdravstvena organizacija prihaja k nam, da bi videla, kako vse skupaj teče. Pridobljeni podatki nam omogočajo različne analize, na primer razlike po regijah in starostnih skupinah. So dobro vodilo za načrtovanje ukrepov. V prvih treh letih devetletke je pripravljenost za dodatne športne vsebine relativno visoka, potem pada, ker v sedmem, osmem in devetem razredu osnovne šole ni več toliko zanimanja za šport. Žal pa država nima dovolj denarja, da bi plačevala tudi za druge vsebine in obšolske dejavnosti," je zaključil Pikalo.
