Profesor Stanislav Gale je v predgovoru knjige brata, Janeza Galeta, preprosto naslovljene z Boks, pisal o sodobnem rušenju vrednostnih sistemov, katere utrjuje boksarski šport. Janez Gale je v veščini videl telesno in duhovno lepoto – in videti jo je moral, saj ji je posvetil dobršen del življenja.
Tudi Jože Centa, ki je izkusil 61 profesionalnih dvobojev – na tem mestu velja omeniti, da podatki na internetu niso verodostojni –, poudarja plemenitost veščine boksa: res gre za fizični obračun, a na prijateljski podlagi, ki se vrši v magičnem četverokotniku, kot to imenuje.
Gospod Centa je bil štiri leta sparing partner proslavljenega Mateja Parlova, kot sodnik pa deluje od leta 1978, čeprav je boksal do leta 1982. Slovenska boksarska tradicija v javni zavesti morda ni najbolj prodorna, a to vseeno ne zanika številnih mož, ki so se v boksu kalili in nato zasluženo želi uspehe. Poleg že imenovanega Jožeta Cente so tu še Srečo Weiner – edini Slovenec, ki se je boril petnajst rund in je 14. 11. 1970 v Tivolski dvorani premagal Alda Pravisanija iz Trsta. Tu so po Centovih besedah še Peter Prešeren; Marko Zupančič, ki je emigriral na Švedsko in bil tam uspešen boksar; Bogdan Pivk; Jože Supan; Dušan Kukič; Stanko Suhadolnik; brata Branko in Darko Barakovič; Dušan Erčulj – leta 1965 je bil kandidat za olimpijado v srednji kategoriji; Jože Cupar; Duško Čavić idr.
Med 18. in 21. 4. se je v okviru dvaindvajsetega državnega prvenstva v športni dvorani vojašnice Edvarda Peperke v Ljubljani zvrstil večji del od 35 borb. Zastopana sta bila oba spola in kategorije od 51 kg pri ženskah pa do supertežke, torej nad 91 kg pri moških. Ženske so se borile štiri runde po dve minuti, moški tri runde po tri. Sodili so slovenski sodniki ter gostujoča srbska sodniška delegacija v okviru organizacije AIBA, katere del je tudi Boksarska zveza Slovenije.
Po besedah Jožeta Cente je slovenski boks od osamosvojitve naprej v vzponu, ne malo zaslug za njegovo prepoznavnost pa pripisuje Dejanu Zavcu. Prav tako se je razširil ženski boks, nadaljuje Centa, in izpostavi Matejo Rajterič in Andrejo Bešter, ki da sta pri nas brez konkurence. Meni, da bi jima bilo treba omogočiti tekmovanja tudi zunaj države, hkrati pa verjame, da za ženske obstaja večja verjetnost olimpijskih kvalifikacij in da so bolj konkurenčne v Evropi.
Nedeljski finale sta otvorili tekmovalki v kategoriji do 51 kg, Monika Božičko in Nina Gorišek. V prvi rundi je bilo mogoče občudovati kombinacije obeh tekmovalk in dovršeno borbo, denimo ko je eskivaži Božičkove sledil dober udarec v telo Goriškove. Slednja je drugo rundo pričela s kombinacijo, izstopal je njen desni overarm čez levi direkt Božičkove. Obe sta se izdatno gibali in nadaljevali s kombinacijami v glavo in v telo. Če je do tega trenutka nekako prevladovala Goriškova, pa je pobudo prevzela Božičkova, ki je izvedla več uspešnih kombinacij, a se ji je Goriškova učinkovito izmikala in na leve direkte odgovarjala z overarmi, na koncu pa slavila.
Sledila je borba članov v kategoriji do 60 kg, v kateri sta se pomerila Denis Zver in Gregor Debeljak. Debeljak je Zvera ves čas držal na razdalji, ob tem pa udarjal čez njegove direkte in v telo in večkrat zadal čisti udarec, še posebej z zaporednimi direkti. Tudi ko sta prišla skupaj, so bili bolj učinkoviti Debeljakovi aperkati. V drugi rundi je še bolj do izraza prišla Debeljakova taktika skoka 'notri', kateremu sta sledila udarec ali dva in nato spet ven, medtem ko ga je Zver sledil po ringu. V zadnji rundi je Debeljak le še lažje zadajal udarce, saj je uspešno utrudil svojega nasprotnika, in tako postal državni prvak v svoji kategoriji.
Tretja borba je bila v članski kategoriji do 64 kg med Jernejem Gajškom in Tadejem Mernikom. Mernik je prikazal učinkovito izmikanje in večkrat uspešno nakazal udarec v telo, a udaril proti glavi. Gajšek se je pogosto spuščal v boj z nasprotnikom, a ga je ta z odmiki uspel držati na razdalji z direkti, na katere je Gajšek odgovarjal z občasnim overarmom. Kadar sta se znašla na vrveh, so sledili hitri aperkati, eskivaža in kroše, nato pa je povečini Mernik uspel pobegniti in je na koncu požel zmago.
Naslednja borba je bila med dvema članicama v kategoriji do 64 kg med Valentino Vidovič Pešič in Katarino Kosmač. Vidovič Pešičova je pričela s kombinacijo Kosmačeva pa je dobro namerjala desne direkte in zadajala nasprotnici dvojne udarce v telo. V naslednjih rundah so sledile silovite kombinacije krošejev in direktov Kosmačove, katera se je tudi prekaljeno z eskivažo umikala v levo in zadajala leve krošeje, nato pa slavila zmago.
Peta borba dneva je bila v kategoriji članov do 69 kg med Ervinom Brulcem in Danielom Babičem. Že od samega začetka je Brulc šel v borbo na blizu, Babič pa ga je skušal držati na razdalji. Vseeno je Brulc prišel do dobro namerjenega desnega udarca v brado in Babič je klecnil. Sledilo je sodnikovo štetje, Brulc pa je takoj napadel, a je kmalu sodnik štel tudi njemu. V drugi rundi je Babiču uspelo nasprotnika nokavtirati, ko sta udarila skorajda simultano – to je bil edini nokavt dneva, Babiču pa je poleg zmage prinesel še naziv najboljšega borca tekmovanja.
Sledila je borba članic do 75 kg, v kateri sta se pomerili Katja Gajič in Tanja Ovsenik, ki sta se izkazali za enakovredni nasprotnici, čeprav je v prvih dveh rundah morda imela rahlo prednost Gajičeva, vendar se je Ovsenikova dobro izmikala in vračala z levimi in desnimi direkti, z občasno eskivažo pa gotovo pripomogla k svoji zmagi.
V borbi članov do 75 kg sta se pomerila Aljaž Venko in Domen Horvat. Horvat kot da bi želel uporabiti Venkovo orožje proti njemu samemu – napadalni, trdno sklenjen gard, ki se pretvori v udarce šele tesno ob nasprotniku. Venko je z natančnimi serijami uspešno utrudil nasprotnika, ki pa je do konca borba sicer vračal udarce, a moral na koncu priznati poraz.
Sledila je borba članov do 81 kg med Davorjem Pavlovičem in Maticem Samasturjem, ki je prvega vse tri runde uspel obdržati na razdalji, ob tem pa zadajal dobro odmerjene leve direkte in se odmikal nasprotnikovim poizkusom. Slavil je z enoglasno sodniško odločitvijo.
Borba v članski kategoriji do 91 kg med Petarjem Gavričem in Nejcem Vodovnikom je požela največ odziva, saj je Petarjeve borbe vse dni spremljalo veliko podpornikov, kar se mu je tudi obrestovalo, saj je po veliko izmenjanih močnih udarcih slavil zmago s premišljeno borbo, saj je odgovoril na večino napadalnih poizkusov Vodovnika. Slednji je večkrat zamenjal gard, a to Gavriča ni vrglo s tira.
V borbi članic do 54 kg med Matejo Rajterič in Anjo Jabolčnik smo lahko gledali vsaj sprva dokaj izenačen dvoboj, a so kmalu prevladale izkušnje Rajteričeve, saj je kljub višinski razliki uspela dosegati nasprotnico in tako izsiliti borbo na blizu, na koncu pa dobila naziv najboljše borke.
Kot zadnja sta se v supertežki kategoriji pomerila Haris Aksalič in Mitja Mirt, a je bila borba kaj kmalu prekinjena, potem ko se je Aksalič izkazal za boljšega borca.
Ob koncu tekmovanja je predsednik boksarske zveze Rudolf Pavlin podaril prispevke in par podpisanih rokavic Dejana Zavca Koroškemu društvu za cerebralno paralizo.
