Soprirediteljica Eura 2012 je sod smodnika, ki potrebuje le iskrico, ne iskro, da eksplodira. Svet s strahom pričakuje, kaj se bo zgodilo, vse oči so uprte v Vladimirja Putina. Medtem ko se je država znašla med dvema ognjema - Zahodom in Rusijo -, je nogomet razumljivo potisnjen v ozadje. Prvenstvo je do nadaljnjega prekinjeno, z negotovostjo zre v prihodnost tudi Gregor Balažic, ki si služi kruh v Karpatih iz Lvova.
Po vpletanju Rusije so ukrajinske oblasti razglasile polno bojno pripravljenost oboroženih sil in ukazale vpoklic rezervistov. Diši po vojni, zato je seveda popolnoma logično, da se je v Ukrajini nogomet znašel na stranskem tiru. »Prvenstvo je prekinjeno za nedoločen čas, dokler ne bo ustrezne rešitve, ki bi razmere umirila. Kako dolgo bo vse skupaj trajalo, je seveda nemogoče predvideti, dejstvo pa je, da se lahko zavleče. Zelo zavleče. Dva kluba, Tawrija Simferopol in PFK Sewastopol, prihajata iz najbolj kriznega žarišča na Krimu, povrhu je večina ostalih iz bližnjega vzhodnega dela,« je dejal Gregor Balažic, ki se je včeraj opoldne udeležil reprezentančnega zbora na Brdu pri Kranju v pričakovanju prijateljske preizkušnje z Alžirijo.
Prekmurski branilec brani barve moštva Karpaty, ki domuje v Lvovu. V zahodnem delu države. »Pri nas je za zdaj še vedno dokaj mirno, toda v zraku je čutiti veliko napetost. Ljudem nikakor ni vseeno. Ne morejo in nočejo skriti, da jih je strah, prevladuje psihoza velikega pričakovanja. Priznam, ni prijetno in tudi zato sva se z ženo odločila, da se je vrnila domov. Za vsak primer, nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi.«
Da v Lvovu razmere še niso tako zelo kritične, navsezadnje razkriva podatek, da so Karpaty v soboto odigrali prijateljsko tekmo, s 3:1 so premagali tretjeligaško Bukovyno. Toda kako naprej? »O tem smo se igralci seveda pogovarjali s predsednikom. Edini zaključek je, da se bodo treningi nadaljevali, naslednji koraki bodo kakopak odvisni od nadaljnjega razvoja dogodkov,« je odvrnil Gregor Balažic, ki pa ne skriva, da se spogleduje z mislijo, da se po jutrišnji tekmi v Alžiriji ne bi vrnil v Ukrajino. »Resno moram razmisliti o tem, kako in kaj naprej. Bomo videli, kaj se bo dogajalo, toda v tem, da bi se vračal v državo, ki ji grozi vojna, ne vidim smisla. Seveda bom kakršnokoli odločitev sprejel v dogovoru z vodilnimi možmi kluba, a vse bolj se mi zdi, da bom nekaj časa ostal doma.«
Nato smo se malce pošalili z vprašanjem, ali ima morda v pogodbi aneks, ki določa, kaj se zgodi v primeru vojnih razmer? »Hja, tega pa res nimam. Kdo bi si mislil, mar ne?!« se je prav tako s smehom odzval Gregor Balažic, ki pa zdaj vendarle skuša ostati osredotočen na reprezentančni izziv. Čeprav je prvenstvo prekinjeno, njegova pripravljenost ne bi smela biti vprašljiva. »Med pripravami smo kar štiri tedne preživeli v Turčiji in ob vsakodnevnih treningih tako rekoč vsak drugi dan igrali prijateljsko tekmo. Prav tako je pomembno spoznanje, da nisem imel težav s poškodbami. Nenehno sem bil v pogonu in menim, da je forma na primerni ravni.«
Otrok Mure seveda upa, da mu bo selektor Srečko Katanec na jutrišnji preizkušnji proti Alžiriji v Blidi namenil nekaj minutaže. »Saj to je cilj vsakega igralca. Seveda upam, da bom dobil priložnost. Če jo bom, bom nedvomno storil vse, kar je v mojih močeh, da bi jo izkoristil, čeprav je že to, da sem vpoklican v izbrano vrsto, velika stvar.«
