Nogomet

Nazadnje res nisem bil pravi

Jure Bohorič
18. 11. 2013, 12.38
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

18. november je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega nogometa. Pred natanko štirimi leti je četa tedanjega selektorja Matjaža Keka v Ljudskem vrtu na kolena spravila nebogljenega ruskega medveda in si priigrala nastop na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki.

Grega Wernig / Fotosi

Zadetek, ki je poskrbel za celonočno rajanje na slovenskih ulicah, je bil delo podajalca Valterja Birse in strelca Zlatka Dedića. Primorec je v kazenskem prostoru mojstrsko iztegnil nogo in žogo spravil za hrbet Igorja Akinfejeva.

Štiri leta pozneje je spomin na tisto nepozabno noč še vedno svež. Marsikdo je ne bo nikdar pozabil, Dedić zagotovo. Zabiti takšen zadetek so sanje vsakega nogometaša. »Ah, kako lepo smo se tedaj imeli ... Spomin je še vedno svež, kako ne bi bil,« je priznal hitronogi napadalec, ki preteklosti vseeno ni želel posvečati preveč pozornosti. »Kar je bilo, je bilo,« poudarja zdaj, ko se je po nekaj mesecih spet vrnil v reprezentanco.

Selektor Srečko Katanec nanj na odločilnih tekmah v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2014 ni računal, pred zadnjim obračunom v letošnjem letu se je spet spomnil nanj. »V nogometu se od spomina in tega, kar je bilo, ne da živeti. Vem, kje sem, vem, kakšen je moj status. Zato precej bolj kot recimo o tistem golu razmišljam o tekmi s Kanado, ki mi ponuja odlično priložnost, da dokažem, da si zaslužim mesto v slovenski reprezentanci,« se tega, kako pomembna tekma je pred njim - seveda v luči dokazovanja selektorju -, dobro zaveda 29-letnik, ki je doslej v dresu z državnim grbom odigral 47 tekem in se osemkrat vpisal med strelce.

Ni bil jezen, daleč od tega

Ko ga ni bilo zraven, Dediću ni bilo lahko. V prvi vrsti, ker je vedno z največjim užitkom in tudi ponosom branil barve svoje države. Prav tako je bil v zadnjih letih praktično standarden član reprezentance, nato pa so vabila prenehala prihajati na naslov njegovega kluba. »Ni mi bilo lahko, dejansko je bilo zelo težko. Želel sem pomagati reprezentanci, ne glede na vse pa sem bil ves čas z njo. Bil sem njen prvi navijač, stiskal sem pesti za svoje soigralce in se kot otrok veselil vsakega zadetka. Zdaj sem spet tukaj in ne skrivam zadovoljstva, če mi bo dana priložnost za igranje proti Kanadi, bom seveda naredil vse za to, da jo bom tudi izkoristil,« je odločen Dedić, ki smo ga pobarali tudi, ali sta se s selektorjem pogovorila oziroma ali mu je pojasnil, zakaj se je odločil, da bo dal prednost drugim napadalcem. »Naj to ostane med nama, zagotovo pa ni bilo nobenih težav. Nič nisem bil jezen, daleč od tega ... Prej bom rekel takole: avgusta, ko sem bil nazadnje zraven, sem verjetno naredil napako. Po bolezni preprosto nisem bil dovolj dobro pripravljen za igranje v reprezentančnem dresu, takrat dejansko ne bi smel nastopiti. Toda kako naj bi zavrnil svojo lastno izbrano vrsto? Tej je pravzaprav nemogoče reči ne ... Tista prijateljska tekma s Finsko zame zagotovo ni bila dobra, tedaj si nisem naredil pozitivne usluge pri selektorju. Kar je bilo, je bilo, je preteklost, zdaj dejansko nočem več preveč razmišljati o tem. Potem sem se še toliko bolj posvetil svojemu klubu, trudil sem se in zdaj sem spet tukaj. Vesel, ker sem vnovič dobil priložnost.« Zdaj verjetno ni dvoma o njegovi telesni pripravljenosti? »Ne, ne, zdaj je položaj povsem drugačen. Zdaj sem odlično pripravljen!« je izstrelil kot iz topa.

Obstaja obžalovanje, ker smo se v teh kvalifikacijah prepozno prebudili, ampak to je nogomet. Razočaranje je bilo prisotno, zdaj pa smo že pozabili nanj in gremo optimistično naprej. Kar šteje, je to, da smo dokazali, da zmoremo. Verjamem, da bo v naslednjih kvalifikacijah drugače.

Naprej optimistično

Katanec je dal vsem vpoklicanim jasno vedeti, da morajo jutrišnjo tekmo vzeti resno. Čeprav je zgolj prijateljska, čeprav je nasprotnik šele 111. na lestvici mednarodne nogometne zveze. S celjskim obračunom Slovenija začenja priprave na kvalifikacije za Euro 2016 v Franciji. »Vsaka tekma je zelo pomembna, tudi ta s Kanado, čeprav se na prvi pogled morda ne zdi tako. Za vse nas, tako selektorja kot nogometaše, bo dober test, tisti, ki smo spet oziroma prvič zraven, se zavedamo, da se moramo dokazati. Hkrati moramo popraviti napake, ki so nam nagajale v zadnjih mesecih. To je za Slovenijo vsekakor že začetek novega cikla, hkrati se moramo zavedati, da je življenje precej lepše, ko zmaguješ. Zato moramo narediti vse za to, da bomo novo zgodbo začeli s slavjem in si tako še dodatno okrepili samozavest,« pravi nogometaš Dynama iz Dresdna, ki o zadnjem tekmecu v letu 2013 ne ve veliko: »Osebno ne poznam kanadske reprezentance, torej je težko govoriti o tem, kaj nas čaka. Do tekme se bomo zagotovo dovolj dobro seznanili z nasprotnikom, tako ali tako pa je pomembneje, da se osredotočimo nase. Če smo mi pravi, potem ni nasprotnika, ki mu proti nam ne bi bilo težko. Pravi pa bomo seveda le, če se bomo ustrezno pripravili in dali svoj maksimum.«

Kvalifikacije za EP se bodo sicer začele septembra, Dedić pa upa, da bodo Sloveniji prinesle več sreče kot zadnje. »Seveda sem bil razočaran, ker nam ni uspelo, čeprav sem bil na koncu precej bolj vesel, ker smo se pobrali. V kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2014 smo startali slabo, dejansko smo že tedaj zapravili večino svojih možnosti. Še kako pomembno je, da smo nato začeli igrati precej bolje, zadnje tekme so bile odlične. Nato je odločal obračun s Švico, ki je res izjemna reprezentanca. Toda čeprav smo izgubili, smo bili enakovreden nasprotnik. Obstaja obžalovanje, ker smo se v teh kvalifikacijah prepozno prebudili, ampak to je nogomet. Razočaranje je bilo prisotno, zdaj pa smo že pozabili nanj in gremo optimistično naprej. Kar šteje, je to, da smo dokazali, da zmoremo. Verjamem, da bo v naslednjih kvalifikacijah drugače. Verjamem, da se bomo še enkrat veselili preboja na veliko tekmovanje,« je še pristavil junak izpred natanko štirih let, ki 48 mesecev pozneje začenja znova. V želji, da se bo njegova reprezentančna zgodba nadaljevala, v želji, da bo nekoč spet v položaju, v katerem bo lahko zabil gol, ki bo odločal.