Nogomet

Priznam, Stojanović me je razočaral

Jure Bohorič
18. 11. 2013, 12.36
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Čas hitro beži, že dolgo je, odkar je Dalibor Stevanović kot meteor zablestel na slovenski nogometni sceni.

Arsen Perić

Tedaj so bili številni prepričani, da bo nekaj let pozneje Dado igral v eni od najmočnejših evropskih lig in da bo hkrati tudi eden najpomembnejših členov slovenske reprezentance. Marsikdo se je bil pripravljen podpisati pod to, toda usoda je imela drugačne načrte.

Po tistem, ko si je leta 1984 rojeni nogometaš z izjemnimi igrami v dresu Domžal priigral sanjski prestop v Real Sociedad, je bila njegova športna pot povezana tudi s številnimi padci in bolečimi udarci. Življenje so mu grenile poškodbe, svoje so dodale še nekatere neposrečene poteze (recimo prestop v Izrael, kjer so mu obljubljali nebesa, a je že po nekaj mesecih ugotovil, da je nekdo držal figo v žepu) in sledilo je, kar pač je. Malce potem ko je leta 2010 okusil slast nastopa na svetovnem prvenstvu, so se reprezentančna vrata zanj začela zapirati, nato so se kmalu dokončno zaprla.

Dres z državnim grbom si je nazadnje nadel 7. septembra 2010, ko je v Beogradu odigral minuto na tekmi s Srbijo, potem je povsem izginil z reprezentančnega radarja. Ob tem je zanimivo, da zanj v izbrani vrsti ni bilo prostora niti takrat, ko je s Slaskom na Poljskem rušil vse pred seboj in se posledično dokopal celo do naslova državnega prvaka.

Še bolj je zanimivo, da se nanj ni spomnil niti Slaviša Stojanović, človek, s katerim sta odlično sodelovala pri Domžalah. Dejansko je bil Stojanović tisti, ki je Stevanovića izstrelil na prvoligaški oder, v tistih letih je bila to naveza, ki je klub iz okolice Ljubljane popeljala na slovenski nogometni Olimp. Toda staro poznanstvo mu ni prav nič koristilo, nekdanji selektor ga ni vpoklical niti enkrat. In to je bil udarec, ki je zabolel ...

S Stojanovićem nisva nič govorila … Imel je svojo filozofijo, v kateri ni bilo prostora zame. Vsak trener ima pravico, da stvarem streže tako, kot si želi. To spoštujem, je pa življenje prekratko, da bi se človek preveč obremenjeval z določenimi stvarmi.

Vedno je bila v srcu

»Bil sem razočaran, tega ne skrivam,« je brez dlake na jeziku priznal Dalibor Stevanović, ko si je v četrtek po dolgem času spet nadel reprezentančno opremo. »S Stojanovićem nisva nič govorila ... Imel je svojo filozofijo, v kateri ni bilo prostora zame. Vsak trener ima pravico, da stvarem streže tako, kot si želi. To spoštujem, je pa življenje prekratko, da bi se človek preveč obremenjeval z določenimi stvarmi. Kar je najpomembneje, je, da kljub razočaranju nikdar nisem obupal nad reprezentanco. Trudil sem se, trdo sem delal in prišel je tudi ta dan, ko sem spet prišel na svoj račun,« je zgodbo o razočaranju začel in z njo tudi zaključil Stevanović. Kar je bilo, je bilo, časa se nazaj ne da zavrteti. Kar šteje, sta sedanjost in prihodnost, v tem trenutku je Stevanović spet član izbrane vrste. »Lepo je biti tukaj ... Vesel sem, skoraj tri leta me ni bilo. Toda nič hudega, zdaj se mi je ponudila nova priložnost in res ne skrivam zadovoljstva, ker sem spet v reprezentanci,« priznava 29-letnik, ki bo naredil vse za to, da bo izkoristil ponujeno priložnost.

Toda o tem, ali se je dokončno vrnil v izbrano vrsto ali ne, noče razmišljati. »V tem trenutku je najpomembneje, da sem spet zraven, da spet začutim reprezentančno vzdušje. Zavedam se, da bo marsikaj odvisno od tega, kako se bom dokazal na treningih in tekmi oziroma tekmah, na koncu se bo selektor odločil, kako naprej. Nikdar pa nisem skrival, da mi je vedno v veliko čast igrati za reprezentanco. To je nekaj največjega, zato nikoli nisem niti pomislil na to, da bi se odrekel dresu z državnim grbom. Seveda niti tedaj, ko me ni bilo zraven. Reprezentanco sem vedno nosil v srcu, in tako bo tudi v prihodnje,« je poudaril Stevanović, ki se s Katancem pred vrnitvijo domov ni veliko pogovarjal o vlogi v izbrani vrsti: »V ponedeljek zjutraj sva se pogovorila, sporočil mi je, da sem vpoklican in da me pričakuje na zboru. Zame je bilo to dovolj ... To, kakšne načrte ima selektor z mano, me v tem trenutku ne zanima kdo ve kako. Za to bo še čas, zdaj je najpomembneje, da sem zraven in da bom lahko na treningih selektorju pokazal, kaj znam in kaj zmorem.«

Odkar je bil Stevanović nazadnje v reprezentanci, se je v slednji marsikaj spremenilo. Nekateri so se poslovili, nemalo je tudi novih obrazov. »To je nekaj normalnega, mladi se prerivajo v ospredje. To je sestavni del športa. Združitev mladih in starejših je zelo dobra kombinacija. Mi, starejši, jim lahko vsekakor pomagamo z nasveti, oni pa vračajo z neko novo svežino. Prepričan sem, da je prihodnost slovenske izbrane vrste svetla in da bomo to dokazali tudi v naslednjem kvalifikacijskem ciklu,« razlaga nekdanji nogometaš Vitesseja, ki je kakopak pozorno spremljal zadnje kvalifikacije za SP 2014, čeprav mu ni bilo dano, da bi pomagal svoji državi: »Če je bilo to le mogoče, sem spremljal vsako tekmo, redno sem bil tudi v stikih z nekaterimi reprezentanti. Nimamo kaj, končalo se je, kakor se je. Začeli smo slabo, nadaljevali bolje, a vseeno nismo zbrali dovolj točk. Škoda, ker nam ni uspelo, ampak s tem, kar je bilo, se je nesmiselno obremenjevati. Gledam le naprej, kot sem že dejal, prepričan sem, da bomo v prihodnje nizali zelo dobre rezultate.«

V tem trenutku je najpomembneje, da sem spet zraven, da spet začutim reprezentančno vzdušje. Zavedam se, da bo marsikaj odvisno od tega, kako se bom dokazal na treningih in tekmi oziroma tekmah, na koncu pa se bo selektor odločil, kako naprej.

 

Na začetku je imel težave

Dado je v četrtek na Brdo pri Kranju pripotoval kot nogometaš Slaska, pri klubu iz Vroclava redno in tudi dobro igra. V tej sezoni je izpustil le eno prvenstveno tekmo, kar govori o tem, da si je zagotovil mesto v prvi enajsterici. »Ne morem se pritoževati. Vse je super, vse odlično funkcionira. Imamo dobro ekipo, jaz pa status, nad katerim se ne smem pritoževati. Pri Slasku verjamejo vame, zato tudi redno igram. Položaj v klubu je res odličen in upam, da bo šlo tako tudi naprej,« drži pesti Stevanović, ki so mu nekateri v preteklosti očitali nekoliko slabšo telesno pripravljenost. A odkar igra na Poljskem, se je spremenilo tudi to. »Tam je 80 odstotkov vsega povezano s telesno pripravljenostjo, le 20 pa s tehniko in znanjem. Na začetku sem imel zaradi tega težave, moral sem se navaditi na njihov slog nogometa. Pred tem sem bil dve let in pol na Nizozemskem, kjer igrajo povsem drugače. Na Poljskem ti med tekmami nasprotnik ne dovoli niti dihati, praktično nimaš prostora za karkoli. Vse sloni na 'fiziki', temu so podrejeni tudi treningi. Potreboval sem svoj čas, da sem se privadil na vse to, toda zdaj uživam. Okrepil sem svojo telesno pripravljenost, kondicije mi res ne primanjkuje, in kadar je tako, je vse skupaj še precej lažje,« je za konec še priznal Dalibor Stevanović.