Košarka

Na srečo sem se zmotil

Lucijan Pejčič/M.J.
17. 1. 2014, 14.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Včeraj se je začelo drugo obdobje Jureta Zdovca na mestu selektorja slovenske članske reprezentance. Pet let starejši zase pravi, da je bil takrat na začetku kariere, komaj je gradil svojo trenersko filozofijo.

Grega Wernig

Danes ve, kaj hoče. Prepričan je, da bo lahko izbral igralce, ki bodo znali njegove ideje prenesti v igro. Globoko v sebi je čutil, da si to želi. Ko je videl potencial nove generacije slovenskih košarkarjev, je vedel.

Vaša vrnitev sploh ni presenečenje. Pa vendarle, kako je prišlo do dogovora?

Pogajanja so sicer zaradi administrativnih razlogov trajala nekoliko dlje, odločitev pa je bila zelo lahka. Če sem pošten, sem takšen razplet potihoma pričakoval. No, šele v trenutku, ko sem vstopil v sobo pred novinarje, sem začutil, v kaj sem se spustil. V meni je prisotnih kar precej čustev. Počaščen in vesel sem, da sem spet dobil priložnost.

Kako danes gledate na reprezentanco?

Evropsko prvenstvo je pokazalo, da smo Slovenci košarkarski narod. Košarka je v nas. Biti selektor slovenske reprezentance pomeni veliko odgovornost. Obenem je to izjemna čast. Zavedam se, da so pričakovanja velika. Mislim, da je reprezentanca v zadnjih letih na vseh ravneh naredila velik korak naprej. Tu mislim tudi na zvezo in organizacijo. Ob koncu mojega prvega mandata sem bil eden tistih, ki niso verjeli, da bomo po tisti generaciji spet dobili fante, ki bodo sposobni nadaljevati igranje na najvišji ravni in posegati po najvišjih mestih. Takrat sem celo dejal, da takšne priložnosti za kolajno ne bomo več imeli. Na srečo sem se zmotil. Ko sem spoznal, da je tako, sem z veseljem sprejel ta izziv. Dejansko verjamem, da je ta ekipa sposobna nadaljevati tisto, kar je generacija, ki se poslavlja, naredila. Če tega ne bi verjel, tega izziva ne bi sprejel.

Ekipo prevzemate od Božidarja Maljkovića, ki vam bo gotovo znal svetovati.

Takoj, ko bo prva priložnost za to, se bova vsekakor dobila. Zavedam se, da so njegove izkušnje dragocene in vsak nasvet dobrodošel. Postavil je dobre temelje za nadaljnje delo, pokazal je, kako lahko nova generacija igra. Moja filozofija je sicer nekoliko drugačna, ampak nič zato. V ponos in čast mi je, da bom nadaljeval njegovo delo.

Ste že kaj razmišljali o igralcih?

Grobo sliko imam v glavi. Sam pri sebi sem razmišljal o vseh mogočih kombinacijah, vendar ko daš imena na papir, vidiš, da jih je preveč. To je dober znak, torej so to sladke skrbi. Upam, da ne bo poškodb. Skoraj vsi kandidati igrajo v močnih klubih, delajo z odličnimi trenerji, tako da lahko pričakujemo njihov napredek do konca sezone. To me veseli.

Posebno mesto na seznamu je gotovo rezervirano za Gorana Dragića?

Gorana vidim kot Tonyja Parkerja v francoski reprezentanci. On je pravi vodja, skratka motor ekipe. Verjetno ni trenerja, ki ne bi ravno okoli njega zgradil moštva.

Verjetno bodo več priložnosti dobili mlajši igralci.

Poslušam veliko očitkov, češ da ne dajem priložnosti mladim. Mislim, da so ti očitki izviti iz trte, pa tudi to vem, od kje in zakaj prihajajo. Je pa res, da zdaj, ko sem izkušenejši, rajši vidim na igrišču mlade fante z energijo. V bistvu je tako, da mlajšim trenerjem kakšen starejši in izkušen igralec lahko pomaga, če pa ima trener že izdelano svojo filozofijo, ima lahko s takšnim igralcem kvečjemu kakšno težavo več. Skratka, veselim se pomlajevanja. Veselim se, da bom lahko znanje prenesel na mlajše igralce.

Nekateri igralci so napovedali slovo. Ali vseeno puščate odprta vrata?

Vsekakor sem pomislil tudi na te igralce. Odvisno je tudi od konkretnega igralskega položaja. Na nekaterih je več, na drugih pa manj težav. Gotovo se bom z vsakim igralcem pogovoril. Osebni stik je pri nekaterih zelo pomemben. Je pa res, da je moja vizija pomladitev reprezentance.

Kaj pa tisti, ki se stalno izmikajo reprezentanci?

Če sem povsem iskren, sem tudi na te pomislil. Ko igralce uvrščaš na seznam, jih je hitro dovolj, po drugi strani pa je Slovenija majhna, tako da je vsak dober posameznik dobrodošel.

Kakšen potencial naj bi imela takšna, prenovljena ekipa?

To naj bi bila ekipa, ki je sposobna iti do vrha. Vse reprezentance počasi menjajo generacijo. Treba je pogledati, kaj imajo drugi. In treba je tudi vedeti, da so slovenski košarkarji izjemno cenjeni, saj so delovni, marljivi in pametni. Torej, gre za igralce, kakršnih si želi vsak trener. To poslušam povsod, praktično od vseh tujih strokovnjakov. To si moramo priznati. Imamo kakovost in v to moramo verjeti. Včasih Slovencem kar zmanjka samozavesti, ponosa in te »nesramnosti«, tem igralcem pa sploh ne. To vse imajo.

V kolikšni meri bo ta reprezentanca drugačna od tiste, ki je igrala na evropskem prvenstvu?

Spremembe bodo, vendar manjše. Jedro ekipe je tako ali tako znano. Rad bi počakal do konca klubske sezone, saj lahko pride do kašne poškodbe. Cilj je pomladitev. Mislim, da imamo dovolj nadarjenih fantov, ki imajo kakovost, ki igrajo v močnih klubih, in predvsem takšnih, ki si zaslužijo dobiti priložnost.

Pred evropskim prvenstvom leta 2009 ste javno napovedali boj za kolajno, s kakšnimi ambicijami pa pogledujete proti svetovnemu prvenstvu?

Mislim, da se nisem veliko spremenil. Tudi tokrat bom imel visoke cilje, navsezadnje jih tudi mediji in javnost zahtevate. In prav je tako. Pritisk mora biti, brez tega ni treninga in tekem. Pritisk ohranja visoko raven. Je pa res, da v vrhunskem športu ni nobenega pravila. Dejavnikov je preveč. V vsakem primeru imamo generacijo pogumnih košarkarjev, predvsem atletov in borcev, ki jih bom z užitkom vodil.